Pred leti sem na mednarodni konferenci, ki se je ukvarjala s prihodnostjo medijev, poslušal enega izmed ustanoviteljev Twiterja. Nad predavanjem oziroma prihodnostjo twiterja sem bil enako navdušen kot on. Njegova zamisel je bila, da bo to najhitrejši novičarski servis. Novice si bodo delili profesionalni mediji in vsi uporabniki platforme.
To bi bila zares demokratična platforma, kjer bi si drug z drugim lahko delili novice. Življenje pa se je obrnilo drugače in twitter je postala platforma za deljenje mnenj in stališč o zelo zapletenih družbenih temah v izjemno kratki obliki. Če se kdo ne strinja z objavljenim mnenjem in stališčem, se na twiterju ne sprašuje, ne pogovarja, ampak se netijo prepiri ali pa (še pogosteje) enako misleči delijo in zagovarjajo originalen čivk, kar je daleč od ideje o demokratičnem deljenju novic. In tudi zato te platforme ne maram, še posebej ne za politično komunikacijo, ker ni namenjena pogovarjanju.
Zdaj sem mnenje spremenil. Pred leti smo menili, da je izjemno pomembno, da pred volitvami bralcem in gledalcem povemo, kakšno družbo nam želijo ustvariti posamezni politiki, kakšne programe zagovarjajo. Enako pomembni pa se nam je zdelo tudi, da bralcem in gledalcem povemo (pokažemo), kdo so ti politiki, kakšni so zares. Ali jim lahko verjamemo? Kaj počnejo v zasebnem življenju? Ali so vredni našega zaupanja? Kaj si o posameznih stvareh zares mislijo? Kako priti do mnenj politikov, preden jih pregledajo
njihovi predstavniki za stike z javnostmi in njihovi svetovalci? In zato smo producirali bolj ali manj uspešne filmčke in prispevke o tem, kaj počenjajo v prostem času, prebirali njihove biografije, skušali izvedeti, kaj o njih mislijo njihovi nekdanji ali sedanji znanci, učitelji, sodelavci. Vsega tega nam danes ni treba več početi.
Če želimo izvedeti, kdo je kdo v resnici, moramo samo spremljati, kaj in kako čivka. Tu dobimo njihova neprečiščena sporočila, na twiterju lahko preberemo, kaj si zares mislijo, saj objavljajo svoje misli hitro in preden jih kdorkoli pregleda. Še več, pišejo, še preden dobro razmislijo. Twitter sicer ni postal novičarska platforma, kot jo je pričakoval njegov ustanovitelj, je pa postala izjemna platforma, ki nam omogoča vpogled v to, kaj si posamezniki zares mislijo o ljudeh in družbenih pojavih.
Tomaž Perovič
