Kljub popustu gorivo cenejše pri sosedih v Sloveniji
Voznikom se teden za tednom vse bolj ježijo lasje. Zaradi višanja cen energentov – v tem trenutku zlasti električne energije in naftnih derivatov – dosegajo cene pogonskih goriv rekordne vrednosti, kakršnih ne pomnimo. Kar se močno pozna v denarnicah vseh, ki se moramo premikati s svojimi dvo- ali štirikolesnimi konjički. Za liter 95 oktanskega bencina je na Tržaškem potrebno odšteti najmanj 1,797 evra (v mestu smo že naleteli tudi na okrogla dva evra), za dizel pa 1,64 evra, medtem ko so cene na postajališčih na avtocestnih priključkih še višje: dva do trikrat mesečno polnjenje rezervoarja je torej precejšen strošek za vsakogar. Številni vozniki zato iščejo načine, kako bi svojo vožnjo pocenili. Na obmejnem pasu je za enkrat še najlažja rešitev »tankanje« v Sloveniji, kjer so cene nekoliko nižje, čeprav se tudi tam ravno tako hitro dvigajo: za liter bencina lahko tačas v Sežani ali na Škofijah na primer odšteješ največ 1,43 evra, za dizel pa 1,44 evra, kar pomeni, da razlika v ceni je in se ob polnjenju rezervoarja tudi pozna.
NA SERVISU KOT SREDI PUŠČAVE
Rasti cen pa ne občutijo le vozniki. Zelo zaskrbljeni so ravno tako črpalkarji, ki jim upad strank pomeni upad prihodkov. »Glejte, tačas se z vami pogovarjam, ker je črpalka prazna. Kot v puščavi smo, žive duše ni na spregled, cene pa nenehno naraščajo,« je potožil črpalkar Lionello na bencinskem servisu na Božjem polju. Kdor se premika z avtomobilom, upravičeno poišče cenejšo možnost: kljub kartici za deželni prispevek za nakup bencina, ki predvideva povprečen popust 20 centov na liter, je poln rezervoar vseeno cenejši pri sosedih, je priznal. »Prazni bencinski servisi pa niso nobena redkost, žal. K nam prihajajo v glavnem zveste stranke, prijatelji. Mnogi se po gorivo odpeljejo v Slovenijo, pri nas pa koristijo dodatne storitve, kot so zamenjava pnevmatik, pranje vozil, menjava olja. Če bi ponujali le bencin, bi lahko bencinski servis že zaprli.«
Vlada je gluha na prošnje za umik davka na dodano vrednost na pogonska goriva, je ugotavljal sogovornik. »Lahko bi podprla znižanje cen goriva ali povišanje olajšav za njegov nakup, da bi voznike le zadržala na italijanski strani. Danes pa od vsega tega ni nič – zakaj bi se voznik odločil za deželno kartico, če pa nima od nje nobene prednosti?«
KAKO BI ZADRŽALI VOZNIKE?
Voznikov se danes žal ne da zadržati, je ugotavljal Marino Košuta, glavni delničar družbe Adria Energy, ki upravlja bencinsko črpalko in vulkanizersko delavnico pri zgoniški obrtni coni. Medtem ko se za hrano nekdo odloča glede na kakovost, raznoliko ponudbo in cenovne ugodnosti, je pri gorivu pomembna edino cena. Košuta je poudaril, da si v italijanskem obmejnem prostoru deželna vlada z odbornikom Fabiom Scoccimarrom prizadeva, da bi z nekim dodatnim finančnim prilivom države le uspela uravnovesiti ceno goriv, tako da bi bila na obeh straneh meje enaka. Večkrat se je teh srečanj z odbornikom udeležil tudi Košuta in sogovornika opozoril na spreminjanje časov: »Včasih so ljudje iz Jugoslavije prihajali v Trst nakupovat kavbojke in kavo, sedaj se Tržačani odpravljajo v Slovenijo po bencin. Ta direndaj pa nikamor ne vodi, saj povečuje oz. upočasnjuje promet in posledično povzroča veliko onesnaževanje.« Cene se zelo hitro spreminjajo in premiki na področju elektrike in energentov povlečejo vse za sabo. »Težko bo, seveda. Lani so bili ljudje prestrašeni, meje so bile zaprte in se je pri nas posledično prodaja kar podvojila.«
ODPUŠČANJE IN ZAPIRANJE
Da je položaj dramatičen, je povedal mladenič, zaposlen na bencinskem servisu v Ulici Svevo. »Upam, da me ne bo lastnik odslovil, glede na to, da dela ni. Če se kaj ne spremeni v kratkem, bodo v mestu zaprli marsikateri servis,« je zaskrbljeno ugotavljal. »Veliko servisov so že zaprli ali so vsaj odpustili zaposlene,« je besede mladeniča potrdil Mario Millo, tržaški predsednik zveze črpalkarjev FIGISC. »Slovenija je prav tako dvignila cene goriva, vendar ne toliko kot Italija. Sosedje se lahko igrajo na trošarinah, ki jih po potrebi nižajo, tako da je razlika v ceni goriva danes precejšnja,« je povedal in opozoril, da so črpalkarji na italijanski strani dvakrat oškodovani. Ob upadu prodaje goriva so na lastni koži občutili še silovit poskok cen energije. »Na openskem bencinskem servisu, kjer smo za elektriko mesečno odštevali okrog tisoč evrov, smo se tokrat zdrznili, ko moramo tem dodati še 800 evrov več.« Kje vidi rešitev, nas je zanimalo. Po njegovi oceni bi morala Dežela FJK okrepiti olajšave, država pa bi morala kajpak te olajšave ustrezno kriti, saj drugače ne gre, je sklenil Millo.
Množično prehajanje meje za nakup goriva, ki škodi tako državi kot deželnemu gospodarstvu, lahko deželna vlada prekine le z napovedano uvedbo novega zakona, ki bi predvidel ustrezne olajšave pri nakupu goriva v obmejnem pasu, je opozoril vodja Demokratske stranke v deželnem svetu Diego Moretti. Potrebni so ne le enkratni ukrepi, pač pa orodje, ki bi dovolilo črpalkarjem, da zares zadihajo.
Sara Sternad, Primorski dnevnik
FotoDamj@n / Primorski dnevnik
