Tinder je v trendu, spletne prevare pa tudi

Deli novico s tvojimi prijatelji

Iskanje partnerja, prijatelja, ljubimca ali celo življenjskega sopotnika prek spleta ni več nobena novost. Z naraščanjem uporabe spletnih platform in aplikacij za zmenkarije pa naraščajo tudi spletne ljubezenske prevare.

 

K pisanju tega članka me je spodbudila nedavno lansirana Netflixova uspešnica The Tindler Swindler (Prevarant s Tinderja). Dokumentarec, ki pripoveduje o skupini žensk, ki so prek aplikacije za zmenke Tinder spoznale domnevnega izraelskega poslovneža Simona Levieva, ki se je predstavljal za diamantnega magnata, v resnici pa je bil le spretni prevarant, ki jih je pretental za milijone dolarjev, sodi v rubriko »saj ne more biti res«. Kako lahko čedne in zrele ženske nasedejo vabilom na razkošne zmenke in drage večerje ter namišljenemu liku v dragih avtomobilih, zasebnih letalih in dizajnerskih oblačilih zaupajo do te mere, da zanj jemljejo visoka posojila ter prodajo vse svoje imetje, da na koncu ostanejo brez vsega?!

Pregovor, da je ljubezen slepa očitno v tem primeru še kako drži. Da primer karizmatičnega izraelskega prevaranta še zdaleč ni osamljen, ampak prav nasprotno, da so take in podobne zgodbe čedalje bolj pogoste tudi v našem okolju, nam potrdi tudi Anita Leskovec s Policijske uprave Koper. »Na Policijski upravi Koper smo od 1. 1. 2021 do danes obravnavali sedem kaznivih dejanj t.i. “ljubezenskih” spletnih goljufij, ko storilec v komunikaciji prek različnih družbenih omrežij prepriča oškodovanca oziroma oškodovanko, da mu nakaže denar na tuje bančne račune«, pravi in dodaja, da je skupna materialna škoda v teh primerih znašala dobrih 121 tisoč evrov. V primerjavi s Tinder-Swindler-jem, ki je svoje žrtve okradel za vrtoglavih devet milijonov evrov, je to malo, za naše okolje pa nikakor ne gre za zanemarljivo vsoto.

 

Običajno gre vse po istem kopitu

Kot pravijo na Policijski upravi Koper, je v veliki večini obravnavanih kaznivih dejanjih storilec prepričal oškodovanca, da opravi prvo plačilo, na primer za zdravljenje hudo bolnega otroka, čemur pa so sledila še dodatna plačila za domnevne storitve, kot so dajatve, carina in drugi birokratski stroški.

 

Zdravnik v Siriji, ameriški marinec na mirovni misiji nekje v Afriki ali v Iraku, ovdoveli delavec na naftni ploščadi, ločen in osamljen moški z bolnim otrokom,… Taki in drugačni razočarani gospodje s tragičnimi zgodbami na spletu iščejo sorodno dušo, ki bi jih razumela. To bi lahko bil začetek velike ljubezenske zgodbe, a se te zgodbe na žalost skoraj vedno končajo z enakim zaključkom – zlomljenim srcem in prazno denarnico.

 

Da gredo tovrstne ljubezenske prevare običajno vse po istem kopitu opozarjajo tudi na spletnem portalu varninainternetu.si. »Osamljene ženske, ki so se na spletu zapletle s šarmantnimi tujci, so po letu dni ‘razmerja’ na daljavo ostale brez nekaj deset tisoč, nekatere celo brez več kot sto tisoč evrov«, opozarjajo. »Običajno posamezniki žrtve najdejo prek različnih portalov in spletnih klepetalnic. Po večmesečnem dopisovanju si želijo priti v Slovenijo in tako nastopijo prošnje za poplačilo vize, potrdila o  zdravstvenem zavarovanju, letalske vozovnice itd. Praviloma vedno prosijo za nakazilo denarja prek plačilnega sistema Western Union, ki ne omogoča sledenja transakciji«, še opozarjajo na omenjeni spletni strani. Komunikacija poteka tako dolgo, dokler žrtev nakazuje denar, ko pa izkaže dvom ali nestrinjanje z nakazili, pa tudi ljubezen na daljavo ugasne.

 

Je spoznavati ljudi prek spleta res enostavnejše?

»Potreba po ljubezni je po Maslowi lestvici potreb ena od osnovnih človekovih potreb in ni čudno, da je večina ljudi zelo motivirana iskati partnerje na različne načine, tudi prek spleta. Spletni zmenki so zadnje čase zelo popularni, ker imajo to prednost, da človek lahko hitro spozna večje število ljudi, na širšem geografskem področju, medtem ko spontano spoznavanje v živo zahteva več časa in truda, neuspeli poskusi pa tudi vzamejo veliko časa«, pojasnjuje diplomirana psihologinja – profesorica iz Čuječne sobe – centra za izobraževanje, svetovanje in psihoterapijo Maja Frencl Žvanut in dodaja, da je v času pandemije zaradi večje osamljenosti, različnih ukrepov, kot so distanciranje in lockdown, ta način postal dobra oz. včasih tudi edina priložnost za iskanje partnerja. »Oseba, ki je bolj osamljena, impulzivna ali ima močna romantična prepričanja, je v večjem riziku, da bo nasedla lažni ljubezenski zgodbi in plačala zahtevani denar, vendar je treba biti previden, vsak od nas je lahko žrtev take prevare, ker se običajno goljufi poslužijo učinkovitimi tehnikami persuazije (prepričevanja), na katere lahko vsi nasedemo«, opozarja sogovornica in dodaja, da spletni prevaranti ustvarjajo intenziven odnos z žrtvijo in žrtvi dajejo občutek, da je privlačna, željena in ljubljena. Po njenih besedah je pomembno, da se ljudje treniramo v kritičnem mišljenju ter ozaveščanju, sprejemanju in razumevanju svojih čustev in kognicij.

 

Tinder, Bumble, OkCupid in številni drugi

Res je, da Tinder na lestvicah najbolj priljubljenih spletnih orodij oziroma aplikacij za zmenkarije vlada na prvem mestu, hitra raziskava na spletu pa pokaže, da obstaja še cel kup drugih sorodnih aplikacij. Aplikacija Her je na primer namenjena ženskam, ki iščejo ženske, Grindr pa moškim, ki iščejo moške. Bumble je aplikacija, pri kateri so ženske na potezi, da naredijo prvi korak, OkCupid pa potencialne partnerje povezuje na podlagi kompatibilnosti. Takih in drugačnih aplikacij je še veliko. Ene so namenjene iskanju resnih zvez, spet druge za poglobljene pogovore, tretje samo za seksualne užitke itd.

 

V Sloveniji je že več kot 20 let na voljo spletni portal ona-on.com, na katerem je registriranih že 200 tisoč uporabnikov. Po podatkih Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost pa kar 20 odstotkov Slovencev išče ljubezen na spletu.

 

Ali ste žrtev?

Verjetno poznate pregovor, ki pravi: »Ko posodite denar prijatelju, izgubite denar in prijatelja.« Odvetnik Gregor Verbajs pravi, da se iz Netflixovega filma lahko na hitro naučimo dve lekciji, in sicer, da je vse pogodbe treba sklepati pisno (tudi posojilne pogodbe med sorodniki in prijatelji) in da naj pogodbe sestavljajo pravniki. »Zavedati se morate, da tudi če boste imeli pisno pogodbo in dolžnik ne bo imel premoženja oziroma vaše terjatve ne bodo ustrezno zavarovane, je verjetnost uspešne izterjatve precej majhna. Zato preden posodite denar, dobro premislite in se posvetujte«, opozarja odvetnik, medtem ko strokovnjaki in policija opozarjajo, da je prvo pravilo, ko se znajdete v vlogi žrtve, da vas ni sram in prevaro čim prej prijavite ter seveda nemudoma prekinete vsakršen stik, ob tem pa shranite vso korespondenco.

 

Sicer pa je dobro ravnati preventivno in biti pozoren na sumljive zanke, kot so polomljena slovenščina, slovnične napake in nerodni izgovori. Če se dogovorite za osebno srečanje, družinskim članom in prijateljem povejte, kam greste, nikoli ne pošiljajte denarja in ne razkrivajte  podrobnosti kreditnih kartic, spletnih računov ali kopij osebnih dokumentov.

 

Obstajajo različne spletne goljufije

Na Policijski upravi Koper opozarjajo, da poleg “ljubezenskih” spletnih prevar se v zadnjem obdobju srečujejo tudi s t.i. nigerijsko prevaro, pri kateri gre za domnevna izplačila dediščine in loterijskih dobitkov, kjer spletni prevaranti od žrtev zahtevajo plačilo davkov, carin, poštnin in drugih stroškov. Prisotne so tudi t.i. direktorske goljufije (CEO fraud), prevare pri prodaji predmetov na spletu, prevare, kjer storilci prek spleta ponujajo različne oblike lahkega zaslužka in druge oblike spletnih prevar, ki so vsakič znova dokaz, da človeška domišljija nima meja.

 

V letu 2021 je bila skupna materialna škoda različnih spletnih goljufij na območju PU Koper skoraj 885 tisoč evrov, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa že skoraj 470 tisoč evrov.

In za konec še češnja na tortici. Ravno v času zaključevanja članka, na moj elektronski naslov prispe sporočilo odvetniške družbe iz tujine, ki me prosi za prenos skoraj 19 milijonov dolarjev zapuščine pokojnega gospoda z mojim priimkom. Gospodu Samuelu Cooperju, ki se je name obrnil s polomljeno slovenščino, seveda nisem odgovorila. Elektronsko sporočilo pa nemudoma izbrisala.

 

Andreja Čmaj Fakin