Postojnski policisti obravnavajo primer spletne goljufije, pri kateri so neznani storilci izkoristili pričakovanje kupca, da bo prejel naročeni paket.
Po podatkih Policijske uprave Koper je prijavitelj na spletu naročil izdelek v vrednosti 21 evrov. Nato je na mobilni telefon prejel SMS-sporočilo, za katero je bil prepričan, da ga je poslala dostavna služba GLS.
V sporočilu je pisalo, da prvi poskus dostave ni bil uspešen in da mora za ponovno dostavo plačati dodaten znesek.
Kupec je sledil navodilom in na spletni strani, do katere ga je vodilo sporočilo, vnesel podatke svoje plačilne kartice. Toda spletna stran je bila lažna, storilci pa so pridobljene podatke izkoristili za krajo denarja z njegovega računa.
Kolikšen znesek so mu odtujili, policija v poročilu ni navedla.
Prevara, ki izkorišča pričakovanje paketa
Primer s Postojnskega ni osamljen način spletnega goljufanja. Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT že dlje časa opozarjajo na lažna SMS-sporočila, s katerimi se storilci predstavljajo kot dostavne službe.
Pri tem zlorabljajo imena in grafično podobo znanih dostavnih podjetij, da bi bila sporočila čim bolj prepričljiva.
Najpogosteje prejemnika obvestijo, da paketa ni bilo mogoče dostaviti zaradi napačnega naslova, odsotnosti naslovnika ali neplačanih stroškov dostave oziroma carine.
Rešitev je na videz preprosta: prejemnik mora klikniti na povezavo in poravnati manjši znesek.
Toda cilj goljufov ni plačilo nekaj evrov za dostavo, temveč pridobitev podatkov plačilne kartice.
Lažna stran je lahko skoraj enaka pravi
Ko prejemnik klikne na povezavo v sporočilu, se običajno odpre spletna stran, ki posnema uradno stran dostavnega podjetja.
Na njej so lahko logotip, značilne barve in drugi elementi, zaradi katerih uporabnik dobi občutek, da je na pravem spletnem mestu.
Stran nato zahteva podatke plačilne kartice. V nekaterih primerih goljufi zahtevajo tudi enkratno potrditveno kodo, ki jo uporabnik prejme od banke.
S tem lahko pridobijo podatke, potrebne za izvedbo nepooblaščenih transakcij.
Na SI-CERT opozarjajo, da lahko takšne prevare povzročijo zelo visoko finančno škodo, saj lahko storilci v določenih primerih z računa odtujijo tudi vsa razpoložljiva sredstva.
Zakaj so lažna SMS-sporočila tako nevarna?
Pri tovrstnih prevarah, ki jih strokovnjaki imenujejo smishing, gre za obliko spletnega ribarjenja za podatki prek SMS-sporočil.
Posebna nevarnost je v tem, da ljudje sporočilom na mobilnem telefonu pogosto bolj zaupajo kot elektronski pošti.
Goljufi lahko poleg tega ponaredijo prikazano telefonsko številko ali ime pošiljatelja, zato se lahko sporočilo na prvi pogled zdi povsem pristno.
Še posebej učinkovita je prevara takrat, ko prejemnik dejansko pričakuje paket.
Prav to se je zgodilo tudi v primeru, ki ga obravnavajo postojnski policisti. Oškodovanec je pred tem res opravil spletni nakup, zato se mu obvestilo o dostavi ni zdelo nenavadno.
Kako prepoznati lažno obvestilo o dostavi?
Strokovnjaki svetujejo posebno previdnost pri sporočilih, ki zahtevajo hitro ukrepanje ali dodatno plačilo.
Na morebitno prevaro lahko opozarjajo naslednji znaki:
- Sporočilo trdi, da dostava ni uspela, čeprav o tem niste bili predhodno obveščeni.
- Za ponovno dostavo zahteva plačilo manjšega zneska prek povezave v SMS-u.
- Povezava vodi na neznan ali nenavaden spletni naslov.
- Spletna stran zahteva številko plačilne kartice, datum veljavnosti in varnostno kodo.
- Sporočilo ustvarja občutek nujnosti, denimo z opozorilom, da bo paket vrnjen pošiljatelju.
Če prejmete takšno obvestilo, podatke o pošiljki preverite neposredno na uradni spletni strani dostavne službe ali pri prodajalcu. Naslov spletne strani v brskalnik vpišite sami in ne uporabljajte povezave iz sumljivega sporočila.
Kaj storiti, če ste podatke kartice že vnesli?
Če ste na sumljivi spletni strani že vnesli podatke plačilne kartice, je pomembno, da ukrepate takoj.
Nemudoma se obrnite na svojo banko in zahtevajte zaščito oziroma blokado kartice. Ne čakajte, da na računu opazite neznano transakcijo.
Če ste že potrdili sumljivo plačilo, banki posredujte tudi informacije o transakciji in se pozanimajte o možnostih reklamacije.
Prevaro prijavite policiji, sumljivo SMS-sporočilo pa lahko s posnetkom zaslona posredujete tudi centru SI-CERT na elektronski naslov cert@cert.si.
Primer s Postojnskega je tako še eno opozorilo, da lahko tudi povsem običajen spletni nakup postane izhodišče za finančno goljufijo. Pri sporočilih, ki zahtevajo dodatno plačilo za dostavo paketa, je zato previdnost še posebej pomembna.






