Preverjamo urbane mite
Majhen, a nevaren
Ko se živo srebro v termometrih povzpne nad dvajset stopinj, pa se vedno pogosteje odpravimo v naravo, gozd, na sprehode, pobirati šparglje, se nadihati svežega zraka in uživati v sončnih žarkih. Mogoče v takih trenutkih brezskrbnosti niti ne pomislimo, da z visokimi temperaturami na plano ne pridemo samo ljudje, ampak tudi živali in insekti, ki nam lahko včasih predstavljajo nevarnost. Eni izmed takih so tudi klopi. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, proti kateremu se sicer lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Poleg te bolezni pa lahko klop z vbodom na človeka prenaša tudi lymsko boreliozo. Pred njimi se moramo zato ustrezno zaščititi, in sicer tako, da imamo pri dejavnostih v naravi svetla oblačila, ki pokrijejo čim več kože, pošpricamo se z repelentom, po aktivnosti pa se stuširamo, umijemo lase, pregledamo kožo in operemo oblačila.
- Klopa lahko najdemo samo v gozdovih. Ni res. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je do nadmorske višine 600 metrov klopov veliko. Nahajajo se lahko povsod: v grmovjih, na drevesih, v gozdovih, pa tudi na domačem travniku. Zato previdnost ni in ne bo odveč. Klopi postanejo dejavni, ko se temperatura viša, to je pa lahko vse od februarja do novembra.
- Klopa lahko odstranimo s kremo za telo. Ni res. Pri odstranjevanju klopa moramo biti zelo previdni in natančni. Nasveti naših non in nonotov so bili, da čez klopa namažemo kremo ali olje, kar bo klopa zadušilo in bo tako odpadel. Pri tem je seveda velika nevarnost, da klopova glava ostane v naši koži. Zato raje uporabimo primeren pripomoček in to je pinceta. Z njo klopa primemo čim bližje koži, in ga z enakomernimi gibi izvlečemo.
- Vsak klop je okužen z virusom, ki povzroča klopni meningoencefalitis ali lymsko boreliozo. Ni res. Vsak klop ni okužen. Kako pa bolezen prepoznamo? Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Inkubacija traja od 7 do 14 dni po vbodu. Prvi simptomi so vročina, bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato se pojavijo simptomi, ki kažejo na prizadetost osrednjega živčevja: visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Lymska borelioza pa je bakterijska bolezen. Tudi po enem mesecu od vboda klopa se na koži lahko pojavi rdeč lišaj, ki se širi in dobi obliko kolobarja. Več let po okužbi pa se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. (Opis bolezni povzet po spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje)
Ne pozabimo na to, da klopi predstavljajo nevarnost tudi našim štirinožnim prijateljem, zato moramo ustrezno zaščititi tudi njih.
Manca Hribovšek
