Riba veverica je aktivna predvsem ponoči, podnevi se skriva v razpokah ali pod skalnimi policami. Običajno se giblje po peščenih tleh in travnikih, pri čemer lovi predvsem rake in druge majhne rake, so pojasnili raziskovalci iz omenjene ustanove.
Po več kot 200 minutah podvodnega spremljanja so tudi sami “ujeli” ribo – približno 16 centimetrov velikega odraslega primerka. Ob pomoči sodelavcev iz Morske biološke postaje Piran in Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimente Geofizika – OGS so ribi določili vrsto, in sicer gre za 𝐻𝑜𝑙𝑜𝑐𝑒𝑛𝑡𝑟𝑢𝑠 𝑎𝑑𝑠𝑐𝑒𝑛𝑠𝑖𝑜𝑛𝑖𝑠, ki ni bila prvič opažena le v Jadranu, temveč na sploh v italijanskih obalnih vodah.
Riba namreč izvira iz zahodnega Atlantika – razširjena je od Severne Karoline do Brazilije, vključno z Mehiškim zalivom, Zahodno Indijo in Karibi – vendar je prisota tudi na nekaterih območjih vzhodnega Atlantika, zato raziskovalci njen prihod v Sredozemlje povezujejo s pomorskim prometom. Miramare se namreč nahaja v bližini velikih pristanišč Trst, Tržič in Koper.
Njeno naselitev v krajih, ki so celo zelo oddaljeni od njenega območja izvora, olajša njena dolgotrajna pelagična doba pred naselitvijo, ki lahko celo preseže 50 dni, kar ribi veverici ne le omogoča, da prepotuje velike razdalje, preden doseže greben. ki jih naseli, ampak tudi olajša širjenje svojih potomcev na široko območje.
Poleg tega obstaja tveganje, da bo njeno širjenje dodatno pospešeno s postopnim segrevanjem Sredozemlja, kar bi lahko vodilo do razširitve območja te tujerodne vrste, podobno kot se dogaja 𝑆𝑎𝑟𝑔𝑜𝑐𝑒𝑛𝑡𝑟𝑜𝑛 𝑟𝑢𝑏𝑢𝑏𝑢𝑢𝑢 prav tako lasti ribiški center: v vzhodno Sredozemlje prispela skozi Sueški prekop in v desetletju postala ena najbolj invazivnih tujerodnih vrst na tem območju (Azzurro et al., 2014).
