Nekdanja SFRJ je zgradbo kupila leta 1946, pri čemer so sredstva za nakup v pretežnem delu zbrali izseljenci na čelu s slovensko-ameriškim pisateljem Louisom Adamičem. Objekt je sicer nekdanja SFRJ uporabljala za predstavništvo pri Združenih narodih v New Yorku.
Pogovori držav naslednic o sukcesiji diplomatskih nepremičnin nekdanje SFRJ so v zaključni fazi, države so razdelile že preko 90 % kvote nepremičnin iz seznama priloge B Sporazuma o nasledstvu. Slovenija je v tem procesu dobila 13 nepremičnin, od tega za svoje potrebe uporablja nepremičnine v Washingtonu, Celovcu in dve nepremičnini v Rimu. Ostale nepremičnine je bodisi že prodala oziroma je njihova prodaja še v teku.
Slovenija je v zadnjih petih letih iz naslova prodaj petih nepremičnin nekdanje SFRJ, in sicer v New Yorku (rezidenca in Misija), Bernu, Bonnu in Tokiu, ki so jih države naslednice prodale skupaj, iztržila 14 % delež kupnin oz. skoraj 12 milijonov evrov. Poleg tega je Slovenija v zadnjih petih letih sama prodala nepremičnine nekdanje SFRJ v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, ki so ji bile dodeljene in jih ne potrebuje. Od prodaj navedenih nepremičnin je skupaj prejela skoraj 5,8 milijonov evrov. Pridobljena sredstva so v skladu z 9. členom Zakona o zunanjih zadevah proračunski vir in predstavljajo namenska sredstva Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Slovenija si bo v nadaljnjih pogovorih z državami naslednicami prizadevala za čim prejšnjo rešitev še preostalih odprtih vprašanj, med drugim tudi za dogovor o sukcesiji stanovanj vojaških predstavnikov nekdanje SFRJ v tujini v okviru priloge B Sporazuma o nasledstvu.