Postavni mladenič z izklesano postavo bi bil zlahka tudi maneken, vendar ga to ne zanima, saj se je posvetil drugim stvarem. Že od malega je bil vajen trdega dela, kajti ob šoli je pridno treniral atletiko, obožuje pa tudi smučanje, košarko in hrib in le s samodisciplino mu je uspelo opraviti vse obveznosti. Tudi glasba mu je bila položena v zibelko. Njegova mama je profesorica glasbe, dolgo pa je bil glasbenik – trobentač – tudi oče.
»Od malega sem bil obkrožen z glasbo, starša sta me v glasbeno šolo vpisala, še preden sem začel obiskovati osnovno. Začel sem s klavirjem, nato pa sem ugotovil, da mi petje bolj leži od instrumenta in se lotil solo petja,« pravi Gregor, ki ima zelo lepe spomine na aktivno otroštvo. Veliko je bral, vadil in pel v različnih zborih. »Seveda pa sem imel tudi prost čas za druženje s prijatelji. Iz ulice smo se dobili skupaj, hodili na plažo in se streljali z vodnimi pištolami. Cela poletja smo preživeli v igri, druženju in kopanju. Še zdaj, ko sem odrasel, se s prijatelji rad dobim na plaži »Študentska« v Ankaranu,« pove mladenič, za katerega je bil velik preskok, ko je po končani gimnaziji šel študirat v prestolnico.
Z dobro organizacijo in trdim delom je vse mogoče
Predvsem se je moral privaditi novemu načinu dela in življenja v Ljubljani. V Kopru je vse enostavno in na dlani, v Ljubljani pa je za vsak premik potreboval precej več časa. Zdaj mu je hiter tempo življenja in pestro dogajanje priraslo k srcu, čeprav se rad vrača domov. Gregor se predstavi kot aktiven človek, ki obožuje akcijo.
»Ves čas moram nekaj početi, sicer se polenim, pa sem potem manj učinkovit. Več dela in obveznosti kot imam, bolj organiziran sem,« prizna mladenič, ki mu ni bilo težko študirati na dveh zelo zahtevnih fakultetah. Delo na njih pa je bilo različno, na medicini je veliko časa presedel za knjigami, na akademiji pa je moral veliko vaditi, ker se je zelo resno posvečal delu in ni nikoli manjkal na predavanjih in vajah, mu je šlo dobro od rok. Njegovo zavzetost pa so opazili tudi profesorji, ki so upoštevali, ko so se mu urniki prekrivali.
Gregor je zelo zadovoljen, da se je odločil za vzporedni študij, saj mu je poleg širine znanja dal tudi organiziranost in delovne navade. Med študijema pa je tudi veliko nastopal in sodeloval v projektih Akademije, Slovenskega komornega gledališča, SNG Opera Ljubljana, Slovenskega policijskega pihalnega orkestra. Najprej je diplomiral na medicinski fakulteti, nato pa za svoje magistrsko delo na Akademiji prejel še Prešernovo nagrado. Kovid obdobja je bil vesel, ker je imel več prostega časa za študij in vse akademske obveznosti. Ko pa so se meje odprle in smo lahko spet bolj potovali, se je tudi Gregor odpravil na pot. Od nekdaj so tudi potovanja njegova velika strast. Obožuje spoznavanje novih dežel, krajev, ljudi in navad, kar mu daje novo širino in energijo za vse, kar počne. Med drugim je bil v Iranu, Vietnamu, Filipinih in še bi lahko naštevali. Za potovanja mu ni žal ne časa ne denarja, saj mu širijo obzorja. Mladenič pa optimistično zre v prihodnost. Ne boji se, da bi ostal brez dela, nasprotno, le-tega je toliko, da mu primanjkuje časa za vse, kar bi rad počel.
