Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je danes naslovila zahteve na vodstvo DZ in pristojne službe. Od vodstva DZ zahtevajo, da poskrbi za varovanje poslancev na poti od parlamenta do garažne hiše, kjer imajo poslanci na voljo parkirna mesta. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se strinja s predlogom o varovanju poslancev na poti od DZ do garažne hiše in obratno, se je pa po njenih besedah o tem “treba pogovoriti s policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve”. Za varovanje poslancev je namreč pristojen Center za varovanje in zaščito, ki sodi pod okrilje policije. Policija, ki je prisotna v hišici pred parlamentom, za zdaj varuje le poslopje DZ in površine v neposredni bližini. Trg republike na drugi strani Šubičeve ulice, kjer je prišlo do napada na Grimsa, je že javna površina, na kateri so pristojnosti policije omejene.
Med predlogi se je ponovno znašla tudi ideja o predoru pod Šubičevo ulico, ki ga je načrtovala prejšnja vlada oziroma v njenem imenu takratni notranji minister Aleš Hojs, a je njegova naslednica Tatjana Bobnar od projekta odstopila, ministrstvo za notranje zadeve pa je policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu naznanilo več sumov kaznivih dejanj. V največji poslanski skupini Svoboda, katere članica je tudi predsednica DZ Klakočar Zupančič, temu predlogu niso naklonjeni. Jasno proti so tudi Socialni demokrati, ki sicer enako kot vse preostale stranke, ostro obsojajo nasilje, a ob tem opozarjajo, da so poslanci predstavniki ljudstva in ogledalo naše družbe, zato bi morali tudi sami odsevati pozitivne vrednote. “Žal pa opažamo, da je med predstavniki ljudstva vse več izražanja sovražnega govora, ki je nedvomno prispeval k ponavljanju nasilja v družbi,” so zapisali v poslanski skupini SD, ki jo vodi Jani Prednik.
V Levici se strinjajo, da je “vsakršna oblika nasilja nad komerkoli nesprejemljiva,” se pa do konkretnega predloga SDS se niso opredelili. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je ob tem dejal, da je razrast nasilja “plod dveh let zatiranja ljudi pod prejšnjo vlado”. Če želimo normalizirati stvari v družbi, je treba voditi politiko, ki bo usmerjena k ljudem, ne pa proti njim.
Tudi v opozicijski NSi se do predloga niso opredelili, podpirajo pa pogovore s policijo, ki mora po njihovem mnenju izdelati varnostno oceno in storiti vse, da do tovrstnih incidentov ne bo več prihajalo.
Poslanci sicer glede na Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili varovani po kateri od štirih stopenj varovanja. Predsednik republike in premier sta denimo varovana po drugi stopnji, predsednica državnega zbora in nekateri ministri pa po tretji. Večina preostalih funkcionarjev je varovana po četrti stopnji, lahko pa policija na podlagi odredbe generalnega direktorja policije varuje tudi “druge državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo,” še poročajo na portalu N1.
