Rezultati študije, izvedene med 12. oktobrom in 7. novembrom 2022 potrjujejo, da evropski državljani neomajno podpirajo Ukrajino in podporo, ki jo Evropska unija po ruskem napadu nudi Ukrajini (74 %). Najvišjo podporo so izmerili na Švedskem (97 %), Finskem (95 %), Nizozemskem (93 %), Portugalskem (92 %) in Danskem (92 %).
Na vprašanje, katere vrednote bi moral prednostno zagovarjati Evropski parlament, so najpogosteje odgovorili, da je to demokracija (36 %), sledita pa ji varstvo človekovih pravic v Evropski uniji in po svetu (29 %) ter svoboda govora in misli (28 %). Državljani si želijo, da bi temeljne vrednote Evropske unije ščitili in zagovarjali tako v Uniji kot drugje.
Ugotovitve obširne raziskave, ki je zajela 26.000 ljudi po vsej EU, kažejo, da smo Slovenci bolj kot nad širjenjem vojne v Ukrajini zaskrbljeni nad naraščanjem življenjskih stroškov (88 %), podnebnimi spremembami (76 %) ter revščino in socialno izključenostjo (74 %), kar je še vedno manj od povprečja sedemindvajseterice.
Kakor je razvidno iz analize podatkov, se 11 odstotkov Slovencev skoraj vsak konec meseca spoprijema s težavami pri plačevanju računov, občasno pa se to zgodi dobri petini vprašanih. Prav tako je v raziskavi mogoče prebrati, da je 39 odstotkov respondentov prepričanih, da bodo njihove življenjske razmere čez eno leto slabše kot danes, le nekoliko večji delež jih meni, da bodo ostale enake, medtem ko izboljšanje pričakuje 14 odstotkov vprašanih.