Moja skoraj pet let mlajša sestra je imela enostavno taktiko. Če nečesa ni dosegla, se je vrgla na tla in tolkla z vsemi štirimi po parketu. Zraven pa spuščala še predirljive glasove, kot da bo naslednja sekunda njena zadnja. Oče in mama sta nekaj časa gledala stran, se skušala še pogajati, na koncu pa sta vedno popustila. Sestra je dobila vse, kar si je zaželela. Samo, da je bil mir v hiši.
To se zdaj dogaja v naši državi. Vsi se mečejo po tleh, tolčejo, cepetajo in spuščajo grozeče glasove. Vsi po vrsti grozijo s stavkami, nas prepričujejo, da so preobremenjeni, da so stokrat pregoreli, da so nespoštovani, da smo pozabili nanje, skratka, da se lahko oblast in mi, davkoplačevalci odkupimo le tako, da dobijo vse, kar zahtevajo. Zraven pa moramo imeti še slabo vest, se jim moramo opravičevati in obljubiti, da bomo o njih pisali samo še slavospeve.
Šolniki, zdravniki, medicinske sestre, sodniki, policisti, gasilci, reševalci, smetarji, komunalci, zimske službe, varnostniki, železničarji, avtobusarji ter javni uslužbenci vseh vrst in profilov, skratka, vsi, ki skrbijo za to, da država ohranja minimalni standard urejenosti, so prišli, prihajajo in bodo prišli na vrsto. Vsak, ki bo dovolj glasen, dovolj grozeč in dovolj vztrajen, bo na koncu dobil svoj delež. Ko bodo prišli na ceste še upokojenci, bo mera polna. Nikogar ne bo več, ki ne bi dobil svoje povišice, nagrade ali pa vsaj obljube.
Kar je v bistvu super. Robert Golob me res spominja na vse očete, ki so popustili pred hčerkami. Vsaka je dosegla svoje. In vsaka je bila prepričana, da je okoli prinesla ta starega. In večina teh očetov je vedela, da morajo sodelovati v igri. Se delati skrajno naivne in popustljive. Ti misliš, da me prinašaš okoli, jaz to vem in se delam, kot da ne vem. Ti slaviš zmago in jaz uživam v tvoji zmagi.
Kar je tudi dobro za oblast. Mora uživati, če mi uživamo. Nenazadnje jo imamo zato, da se imamo dobro. Problem bo nastal takrat, ko bodo začeli oblastniki protestirati. Se metati po tleh, hoditi na zborovanja in zahtevati višje plače. Če bo šlo deljenje bonbončkov s takšno hitrostjo naprej, bodo oblastniki kmalu ugotovili, da jih po prejemkih nažiga že pol javnega sektorja. In mimogrede, plače predsednice, šefa vlade, šefice državnega zbora in ministrskega zbora so res ena navadna mizerija. Kar so že ugotovili in bodo v kratkem šli na dvakratnik. To bo še vedno navadna revščina za tako pomembne funkcije.
Zato naj vsi stavkajo takoj. Z veseljem se jim bomo pridružili. Namreč velja tudi obratna zgodba. Mi uživamo, če se imajo oblastniki fino. Mi potrpimo, zlahka gremo na kruh in vodo, če bodo oni dobili potico. Saj veste, da z obložene mize vedno pade nekaj tudi med nas. Vsekakor pa morajo pohiteti, dokler je Robert še dobre volje.
