Stanovanje na Dolinski v Kopru polno plesni

“To je zgodba našega uporabnika, ki z družino živi v Kopru v neprofitnem najemnem stanovanju v lasti Stanovanjskega sklada RS. Leto izgradnje objekta: 2007. Stanovanjski upravitelj: SPL d.d. Neprofitna najemnina znese 290 evrov. V tem stanovanju živi tudi 88 letna mama našega uporabnika, ki ima hude zdravstvene težave in je nepokretna,” so zgodbo opisali v Delavski svetovalnici in priložili fotografije.

Kot so zapisali, jim je njihov uporabnik zaupal, da na fotografijah niti ni razvidno, kako grozno je stanje v resnici. “Ker to ni več samo vlaga, ampak prav plesen. In kot še pravi. Prezračujejo, delajo vse kar je v njihovi moči. Kupili so tudi dva aparata – razvlažilca za zrak,” opisujejo. Upravitelji, ki vsako leto pridejo na ogled stanovanja, naj bi jim vsako leto dejali, da morajo več delati na prezračevanju stanovanja.

Kot so nam pojasnili na koprski občini, je Javni stanovanjski sklad (JSS) Mestne občine Koper, ki je s 1. avgustom 2020 postal upravnik skupnih prostorov omenjenega bloka, lastniku objekta takoj predlagal, naj uvrsti sanacijo celotne fasade v letni program investicij za leto 2021. Ker lastnik tega predloga ni sprejel, ga je koprski stanovanjski sklad k sanaciji fasade znova pozval lani, a je bil predlog še enkrat zavrnjen.

 

“O trenutnem zelo slabem stanju pročelja objekta in nezadovoljstvu najemnic in najemnikov je koprski stanovanjski sklad lastnika objekta večkrat seznanil,” pravijo v službi za odnose z javnostmi Mestne občine Koper in dodajajo: “Vse naložbe, ki jih JSS MOK ureja kot upravnik skupnih prostorov v objektu, mora odobriti in s soglasjem potrditi lastnik objekta. JSS MOK ne more začeti sanacije fasade, dokler lastnik ne zagotovi finančnih sredstev zanjo.”

Z vprašanji o primeru smo se obrnili tudi na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kjer pravijo, da so bili v letu 2020 s strani upravnika seznanjeni zgolj s pojavom plesni na fasadi. V letu 2021 in 2022 je Sklad v plane zaradi ukrepov, vezanih na Covid 19, uvrščal le nujna vzdrževalna dela in ureditve stanovanj po prenehanju najemnega razmerja. “Morebitnih vmesnih prijav o plesni v stanovanjih ali na objektu s strani stanovalcev nismo prejeli,” dodajajo.

Na republiškem stanovanjskem skladu so nam pojasnili tudi, da so za to lokacijo že naročili izvedbo razširjenega energetskega pregleda zgradbe. Ugotovitve iz strokovnega poročila tega pregleda pa jim bodo služile kot osnova glede izvedbe potrebnih strokovnih ukrepov.

“V evidencah Sklada ne beležimo pisne prijave najemnikov na tej lokaciji, v katerih bi bila izpostavljena problematika, iz katere bi izhajalo, da posamezno stanovanje ni primerno za uporabo. Prav tako nismo prejeli prijave, s strani stanovalcev o pojavu plesni v stanovanjih, ki bi sovpadala s prijavljeno plesnijo na fasadi. Pojav tovrstnih zadev na fasadi, ob pravilni izvedbi fasade, praviloma ne vpliva na stanje v stanovanjih,” opisujejo v Stanovanjskem skladu RS.

“Glede fasade pa bomo sanacijo in obnovitveno barvanje vključili v plan izvedbe za leto 2023,” še pravijo v Stanovanjskem skladu RS, kjer dodajajo, da pojav razvoja plesni v stanovanju najemniki prijavijo vsakokratnemu upravniku stanovanj. Lahko pa težavo pisno sporočijo tudi na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. “Če pri določenih stanovanjih obstaja sum na plesen, bomo skladno s tem opravili tudi meritve vlage ter preverili dinamiko prezračevanja stanovanj,” so zagotovili.