Slovesnost se je pričela z video kolažem spominov nekdanjih zaposlenih in sodelavcev Avditorija Portorož. O vlogi kulture, umetnosti ter nastanku in vlogi javnega zavoda Avditorija Portorož sta spregovorila podžupanja Občine Piran Manuela Rojec in v. d. direktorja Avditorija Portorož – Portorose Borut Bažec.
»Nepreštevne so zgodbe Avditorija Portorož. Zlagajo se v mozaik spomina, ki prežema vsak kotiček impozantne Mihevčeve stavbe, v srca vseh ljudi, ki že pol stoletja soustvarjajo njegovo poslanstvo, in v zavest številnih generacij, katerih življenja zaznamuje. Pisane zamisli, sodelovanja in pobude predanih sodelavcev, vodij in ustvarjalcev, prelivanje žanrov, številnih zvrsti kulture, umetnosti, znanosti in zabave so pod okriljem Avditorija Portorož spletle jasno prehojeno pot, ki se ponosno vije in razcveta še danes« sta kot uvod v kulturno-umetniški program zapisali režiserka Yulia Roschina in scenaristka Ana Pandur. Nastopili so: igralca Brane Grubar in Lara Jankovič, plesalca Tjaša Bucik in Luka Ostrež, otrok Arlan Predin Pandur in glasbeni izvajalci: vokalisti Rudi Bučar, Severa Gjurin, Ajda Stina Turek in Dejan Lapanja, ki je tudi kitarist ter Vasko Atanasovski – flavta, saksofon, Jan Sever – klavir, Jošt Drašler – kontrabas, Žiga Kožar – bobni; Godalni kvartet Tartini: Miran Kolbl – violina, Romeo Drucker – violina, Aleksandar Milošev – viola, Miloš Mlejnik – violončelo. V avtorski ekipi so poleg režiserke in scenaristke sodelovali še Vasko Atanasovski, ki je vodil glasbeni del prireditve, za scenografijo in kostumografijo je poskrbela Vasilija Fišer, za oblikovanje svetlobe David Andrej Francky, tonska mojstrica Sara Ritonja ter kolektiv Avditorija. Prireditev je vodila Lorella Flego.
Kratka zgodovina nastanka Avditorija
zanjo je zasnoval arhitekt, profesor Edo Mihevc. Stavbo Avditorija so tako zgradili aprila leta 1972 kot nadomestiloV sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili po besedah tedanje piranske županje Jolande Kos polni navdušenja, utopisti, ki so si zadali pospešiti razvoj do tedaj sicer lepega a obubožanega kraja. Za turizem so sprva imeli Tartinijevo gledališče v Piranu, v Luciji dva hotela, restavracijo, kegljišče in bungalove. Začeli so pospešeno graditi stanovanja, individualne hiše in turistične nastanitve. A sami hoteli niso bili dovolj, odločili so se, da prestolnica slovenskega turizma Portorož potrebuje tudi sodobno novo dvorano za kongrese, prireditve in festivale. Načrte za za porušeno kinodvorano. Poleg dvorane za 500 oseb je bil zgrajen še amfiteater, ki pa sprva ni bil nadkrit s streho. V Avditoriju je igralnica Casinò Portorož ustanovila Zavod za pospeševanje turizma z osnovno dejavnostjo prirejanja kongresov, prireditev in predvajanja filmov. Avditorij je bil prvi kongresni center v Jugoslaviji, kot enota igralnice s prvim direktorjem Ninom Spinellijem.
Leta 1978 je prešel Avditorij Portorož v okvir organizacije Turistično hotelsko podjetje Portorož (THP) in je opravljal agencijsko dejavnost. Leta 1984 je Avditorij postavil srednjeveško tržnico Kaštel, v kateri so se ob gostinski, trgovski in spominkarski dejavnosti odvijale tudi zabavne in kulturne prireditve. Avditorij je še posebej močno zaznamoval turistični utrip v Istri prav v prvi polovici osemdesetih let, ko je bil za direktorja imenovan novinar Zvone Petek. To so bili zlati Avditorijevi časi, ki so se v zgodovino vpisali s kongresnimi prireditvami svetovnega pomena (kongres morskih biologov, medicine dela), evropskega pomena z vključitvijo v Federacijo evropskih kongresnih mest (kongresi zdravnikov vseh specializacij, stomatologov), prvim jugoslovanskim festivalom propagandnega filma in festivalom tržnih komunikacij, tednom jugoslovanskega filma, mednarodnimi plesnimi turnirji, šahovskimi srečania svetovnega ranga, mednarodnimi srečanji pisateljev, pa koncertov pihalnih orkestrov, izborov za Miss Slovenije, operami, portoroškimi nočmi z ognjemetom, Zlato rožo Portoroža, klavirskimi koncerti, Piranskimi glasbenimi večeri in festivalom zabavne glasbe Melodije morja in sonca. Tu so nastopile velike zvezde kot so Ivo Pogorelič, Peter Green, Dubravka Tomšič, Anatolij Karpov, Toto Cotugno, Mikis Theodorakis, Bojan Adamič, Radojka Šverko…
Sredi devetdesetih so se zlati časi izpeli, saj je je portoroška igralnica prenehala s financiranjem Avditorija in okoliški hoteli so pospešeno odpirali svoje kongresne centre. Konec leta 1992 je Občina Piran ustanovila javni zavod Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož in še danes ostaja njegova ustanoviteljica.
Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož – Portorose je osrednja kulturna ustanova v Slovenski Istri, s sedežem v Občini Piran, ki presega občinske okvire
Z organizacijo prireditev v matični stavbi v Portorožu, Gledališču Tartini Piran ter od sredine lanskega leta tudi v Mediadomu Pirhany, Avditorij kontinuirano vpliva na kulturno ponudbo širšega regijskega območja Istre kot Slovenije. Kot javni zavod s sedežem v Občini Piran je nosilec večjih projektov, s katerimi nagovarja mnogotera občinstva: cikli koncertov komorne glasbe Piranski glasbeni večeri, festivala zabavne glasbe Melodije morja in sonca, v poletnih mesecih v največjem letnem prizorišču Amfiteatru s skoraj 2000 sedišči gosti operne predstave (SNG Opera in balet Ljubljana ter Maribor), Poletno noč v Portorožu, gledališke predstave v sklopu Primorskega poletnega festivala, baletne večere v sodelovanjem z Društvom baletnih umetnikov Slovenije in/ali ekskluzivne tuje goste, rock koncerte največjih slovenskih kantavtorjev pa tudi glasbenih zvezdnikov iz nekdanje skupne države Jugoslavije (Bajaga, Tony Cetinski, Goran Bregovič, Severina, Novi Fosili, Giboni, …). Jesen prinaša koprodukcijo pri Festivalu slovenskega filma Portorož, koledarsko leto pa vsakoletno zaključi Gala novoletni koncert (Orkester in zbor Slovenske filharmonije s solisti, Simfonični orkester SNG Maribor in solisti Opere SNG Maribor,…).
Poleg raznovrstnih glasbenih vsebin Avditorij Portorož – Portorose nudi obiskovalcem gledališke predstave nacionalnih gledaliških ustanov kot ostalih profesionalnih repertoarnih gledališč, cikel Srečevanja s filmom, kjer se predvajajo (nemi) filmi ob klavirski spremljavi z avtorsko glasbo dr. Mitje Reichenberga, ki jih umeščamo v mesečne prireditve poleg novih filmskih produkcij (»blockbusterjev«). Najmlajši publiki (3-8 let) so mesečno na voljo gledališke, lutkovne, plesne in filmske predstave, ki imajo poleg zabave praviloma tudi vzgojni namen.
Seminarji in enodnevni poslovni dogodki so večinoma organizirani zgodaj poleti. Tu želimo izpostaviti in se zahvaliti najzvestejšemu poslovnemu partnerju, ki že od leta 1975 organizira strokovno srečanje v Avditoriju; to je Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, ki bo junija priredila 48. strokovno srečanje stomatologov Slovenije.
Leto 2022 je vlada RS razglasila za Tartinijevo leto ob 330 letnici rojstva piranskega violinista in skladatelja, maestra narodov Giuseppa Tartinija. Njemu smo posvetili cikel koncertov pod krovnim imenom Tartini 330, na katerih so od februarja dalje nastopili: Novi komorni orkester Feruccio Busoni (Ita), Venice baroque orcestra in solistka Chouchane Siranossian (Fra), Stefan Milenković in Camerata Novi sad (Srbija), Obalni komorni orkester (Slo), Orkester Slovenske Filharmonije in Anna Tiffu (Ita), Rimski filharmoniki in Alessandro Quarta (Ita), nastopajoči na 44. Piranskih glasbenih večerih (29.6.-4.8.2022) ter na gala novoletnem koncertu Orkester Slovenske filharmonje v organizaciji Avditorija Portorož.
Od septembra 2021 ima v obnovljenih prostorih v Avditoriju sedež portoroški oddelek piranske podružnice Glasbene šole Koper. V zadovoljstvo nam je, da se je v lanskem letu število vpisanih učencev znatno povečalo.
Prejemnik Tartinijevega priznanja, ki ga Občina Piran vsako leto podeljuje ob 8. februarju za izjemne dosežke na kulturnem področju, je Društvo Anbot.
Ob tej priložnosti je podžupanja, Manuela Rojec, v imenu župana Občine Piran podelila Tartinijevo priznanje Društvu ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot Piran. Društvo Anbot, ki letos praznuje 20. let delovanja, je postalo nepogrešljiv del Pirana. S svojim delovanjem skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in organizira delavnice, kjer se udeleženci in udeleženke učijo starodavnih umetnosti, ki so že skorajda izumrle. Društvo ima močan družbeni vpliv, saj združuje veliko število posameznikov in posameznic in privablja večje skupine občanov in občank. Obenem je treba poudariti nesebično pomoč članov in članic društva pri organizaciji dejavnosti, ki so pomembne za občino in druge deležnike. Mesečni sejem starin je z leti postal tradicionalna prireditev, ki jo tudi domačini in domačinke z veseljem pričakujejo in obiskujejo; poleg tega društvo sodeluje pri Dnevih evropske kulturne dediščine in drugih, za občanke in občane, pomembnih dogodkih. Ob častitljivi obletnici prejmejo Tartinijevo priznanje »za dolgoletno aktivno medgeneracijsko povezovanje ter za skrbno promocijo in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, ki pomembno bogati življenje prebivalcev in prebivalk Občine Piran.«
