Recenzenti so predlagali popravke Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Predsednica SSP dr. Nataša Fidler Mis je v razpravi poudarila, da je pomembno, da Smernice upoštevajo uradna priporočila glede omejitve uživanja nasičenih maščob, holesterola, prostih sladkorjev, zagotoviti pa morajo zadostno količino zaužitih prehranskih vlaknin. “Pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic naj se vsaj podvoji, kar je pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti. Poleg tega je pomembno, da Smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so: visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in /ali aditivov in načine priprave, kot sta vrenje in praženje,” je dejala predsednica SSP.
Vodja recenzentov, ki jih je imenoval SSP, je bil dr. Boštjan Jakše. Poleg njega so pri recenziji sodelovali prof. dr. h. c. dr. Dušanka Mičetić-Turk z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Zlatko Fras z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in dr. Nina Mikec z Instituta “Jožef Stefan”. Strokovni pregled povzetka recenzij je opravila prof. dr. Nataša Fidler Mis.
Recenzenti predlagajo tudi uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje otrokom izbiro različnih jedi iz obeh jedilnikov. Smernice naj ob podpori države podpirajo nakup slovenske, lokalne in ekološko pridelane hrane. V fazi implementacije smernic naj se ob podpori države zagotovi redno izobraževanje kuharjev, vodij prehrane in ravnateljev.
Poleg tega se je Strateški Svet za prehrano seznanil tudi z okoljskimi vidiki predelave hrane ter celotnega življenjskega cikla prehrambnih izdelkov. Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je predstavil vpliv kmetijstva na okolje skozi izpuste onesnaževal v zrak, tla, površinske in podzemne vode, vpliv na biotsko raznovrstnost ter vlogo kmetijstva in rabe tal v luči obvladovanja izpustov toplogrednih plinov. Ti različni vplivi kmetijstva v Sloveniji so sicer opredeljeni in ocenjeni v nedavno sprejetem Poročilu o okolju v RS 2022. Dodatna izhodišča glede izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva je predstavil dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Žiga Malek, docent na področju dinamike rabe tal in ekosistemov na Vrije Universiteit Amsterdam, pa je prikazal izpuste toplogrednih plinov skozi celotni življenjski cikel prehrambene verige.
Strateški Svet se je v nadaljevanju seznanil tudi z izzivi vzpostavitve metodologije za oceno ogljičnega odtisa živil, ki jo je predstavila mag. Mojca Dolinar iz Agencije za okolje RS. Agencija bo na podlagi pilotnega projekta pripravila predlog metodologije za oceno ogljičnega odtisa živil vzorčnih jedilnikov iz aktualnih smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (SZPVIU). Metodologija bo upoštevala specifične lastnosti pridelave in predelave hrane v Sloveniji.
