»Prihajam iz okolice Kopra in sem močno navezana na to prekrasno mesto oziroma morje. Kljub mladosti imam že zdaj kopico lepih spominov. Kako lepo smo se med odraščanjem imeli na Koprskih nočeh, kasneje Rumenih, pa druženj na stari mestni plaži, v Kepici pri tržnici, naši šoli na stebrih … Večinoma pa sem otroštvo preživela po hribih in gričih okrog Kopra. Vesela sem, da se je podoba Kopra spremenila na bolje, vendar ne bom nikoli pozabila mesta svoje mladosti, kot je bilo takrat. Vesela sem, da je bilo takrat tudi manj pravil, v resnici smo lahko veliko več ušpičili kot danes. Več svobode je bilo, vsaj v mojih očeh,« pripoveduje Petra, ki je šla nato študirat v Ljubljano, ampak ni zdržala več kot dva meseca. Kar hitro je obupala in se vrnila. »Pogrešala sem sonce, bolj umirjen življenjski slog in Primorce. V prestolnici se nisem znašla niti se nisem predajala sanjarjenjem, temveč sem si želela nekaj “več” narediti iz sebe. Pravzaprav nisem sanjala, ampak sem kar vedela, da mi bo uspelo. Želja po ustvarjanju športnih oblačil ni izhajala iz modnih in oblikovalskih krogov niti nisem najprej šivala za Barbike, potem zase in še za druge, temveč iz ljubezni do športa, udobja, aktivnega življenjskega sloga. Že pred leti sem želela na slovenski trg pripeljati modna oblačila za vsakdan in aktivnosti hkrati, ampak me je potem pot zanesla v osebno trenerstvo in dokler nisem rodila, sem se oklepala tega,« pravi Petra, ki se ni ustrašila dela, temveč je začela pogumno graditi svoje podjetje, ki je raslo iz leta v leto.
Od čistilke wc-jev do uspešne podjetnice
»Seveda uspeh ni prišel čez noč. Veliko je bilo neprespanih in prejokanih noči, težkih nog, žuljev, … Na to gledam kot na dolgo pot, ki se je začela že v najstniških letih, ko sem trdo delala in že verjela vase, da bo to trdo delo nekam pripeljalo. Prijela sem za vsako delo in ni me sram priznati, da sem na neki točki čistila tudi wc-je. Ne samo v eni službi in kadarkoli sem se počutila “ponižano”, sem si govorila -nekega dne me ne bo več tu. To je samo stopnica. Seveda pa je s svojim podjetjem prišla tudi večja odgovornost, pa tudi velik pritisk. Zaenkrat še iščem recept za obvladovanje tega,« pravi diplomirana kineziologinja in certificirana prehranska svetovalka, ki od leta 2020 navdušuje s svojimi pajkicami, trenirkami ter drugimi modnimi in športnimi oblačili. Z užitkom razvija nove kose oblačil, zelo priljubljene med ženskami. »Nekaj naših kosov je še vedno narejenih na Kitajskem, sicer pa zdaj vse skupaj pomikamo v Evropo, ampak še vedno je Kitajska močna z materiali in načini šivanja, Evropa se težje kosa z njimi, zato težko najdeš proizvajalce. Hvaležna sem, da smo jih in smo v dogovarjanju in šivanju primerkov, da najdemo pravi dizajn, material in vse naredimo, kot je treba, preden se izdelek postavi na trg pred končnega kupca in prav v tem se razlikujemo. Čeprav še ne moremo povsem potrditi trajnosti, etičnosti, si za to močno prizadevamo na to pot, kolikor se le da. Ne naročimo kar izdelka in nanj pripnemo logotip, ampak je zadaj cela veriga od ideje, dizajna, popravkov, obračanja, izpopolnjevanja. Morda nekega dne pridemo celo do svoje tovarne,« je povedala ta ambiciozna mlada ženska, katere podizvajalci so za njeno blagovno znamko SWY proizvedli okoli sto tisoč pajkic! Šivajo jih nekaj na Kitajskem, skoraj polovico pa zdaj v Evropi (Turčija, Portugalska, Poljska, Madžarska, nekaj malega tudi v Sloveniji).
Petri pa še zdaleč ne zmanjka idej. »Ni težko biti ustvarjalen. Vsaj v Sloveniji ne. Sicer se loviš, zagotovo, ne gre vedno vse v prvo, ampak ker je tujina toliko pred nami, lahko samo slediš in nekako predvidevaš, kam naj bi šle smernice. Tako je zaenkrat. Verjamem, da bomo na neki točki uredili tudi oddelek za razvoj, kjer bo pa vse potekalo bolj zapleteno kot zdaj,« razlaga svoje načrte podjetnica, ki je uspela brez državnih pomoči in subvencij. Vedno je znala najti pot, vrata ji odpirajo pristnost in zvestoba sami sebi, ki jo čutijo tako njeni poslovni partnerji kot stranke.
Ves čas aktivna
Petra ima na Instagramu več kot 87.000 sledilcev, s katerimi je ves čas v stiku, zelo pa uživa tudi s svojimi najbližjimi. »Zasebno sem, podobno kot na spletu, seveda pa vseh reči ne delim. Vedno večji del mene je moj in ga skrbno čuvam, ker z rastjo profila raste tudi pritisk. Na žalost poslu posvečam več časa kot večina staršev sicer v službah z 8-urnim delovnikom, razlika je pa ta, da težko odklopim, ko pridem domov in med vikendi in prazniki, ampak sem nekako sprejela v zakup, vseeno pa posvečam velik del sebe družini. Partner in štiriletna hčerka mi veliko pomenita in velikokrat pustim službo ob strani, tudi ko ne bi smela, zavoljo družine. Še vedno pa se trudim biti zelo aktivna. Sicer pride tudi dan, ko nisem, ampak večinoma zelo rada potelovadim ali rolam, grem v fitnes, na sprehod, drugače pa snemam domače treninge za spletne programe na naši aplikaciji,« razlaga mlada podjetnica, ki se ne more upreti občasnemu zamujanju, pici in spanju.
