Kmetje od sindikata zahtevajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, naj se zmanjšajo območja Nature 2000, naj bodo ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter naj se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo. Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije:
,,Slovenska kmetijska in okoljska politika sta pozabili, da je prvi cilj kmetijstva hrana. Časovna stiska ne more biti izgovor. Slovenski uradniki odvzemajo pravico državljanom do prehranske varnosti. Pravica kupca je, da resnično ve, kakšno hrano uživa, pravica kmeta pa je, da je za svoje delo pravično plačan. Zahtevamo jasno sledljivost porekla hrane.”
Irena Ule, predsednica Kmetic Slovenije: ,,Moti nas, kako slovenska družba gleda na nas in odnos vlade do nas. Nekateri menijo, da smo lenuhi, ki jih podpirajo s subvencijami. Subvencije so le skromen nadomestek za izgubljen dohodek na kmetiji in je namenjen nižji ceni hrane za ljudi. Ne strinjamo se, da bi nas nadzorovali laiki, ki mislijo, da lahko v kratkih tečajih ali celo brez njih, pridobijo dovolj znanja za inšpektorje.”
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: ,,Pridelava varne hrane je in mora biti nacionalni interes. Pustite nam obdelovati našo slovensko zemljo. Bog živi slovenskega kmeta, Bog živi slovensko kmetijstvo!”
