Dolgoročni projekti
Med dolgoročnimi projekti sta predvideni dve rešitvi. Nobena od obeh ni nova. Prva dolgoročna možna rešitev je voda iz zajetja s Planinskega polja (Malni), vendar je tudi tukaj treba zgraditi približno 45 kilometrov cevovoda do Rodika (podobno daleč kot do Klaričev). Vode imajo v Malnih dovolj. Pred dolgimi leti so okoljevarstveniki temu zajetju ugovarjali, češ, da vode, ki gravitira v podonavsko porečje in se izliva v Črno morje, ne bi smeli preusmerjati proti Jadranu. Nekateri so razlagali, da je za tem stališčem čutiti bolj bojazen Ljubljane, da bi lahko Ljubljana ostala brez (rezervnega) vodnega vira pod Planinskim poljem.
Drugi projekt, ki ga tehtajo strokovnjaki, pa je zajetje pri Kubedu. Pred 30 leti je bil jez pod vasjo Kubed že predlagan kot rešitev, a so to rešitev v zadnjem trenutku umaknili. Razlog ni bila morebitna prepustnost tal ali morebitni negativni vplivi na okolje. Pač pa dejstvo, da bi morali vodo v ta jez prečrpavati pozimi, ko ima Rižana vode preveč. Če bi prišlo do onesnaženja Rižane, bi bila tudi voda v zajetju Kubed oporečna. Ta protiargument je sedaj bistveno zmanjšan ali celo ovržen, ker bodo v nekaj letih povsem umaknili železnico iz doline Rižane, saj gradijo bistveno varnejšo novo progo, zaradi česar morebitna nesreča na železnici ne bi mogla onesnažiti Rižane, zato je jez pri Kubedu spet aktualen. O tem, ali je res to lahko primerna rešitev naj bi odgovorila strokovna projektna naloga, ki so jo menda že izdelali.
Kot po pravilu in zmeraj doslej so se v javnosti že pojavili posamezni večji ali manjši strokovnjaki, ki zastopajo ene ali druge interese, ki opozarjajo, da niti zajetje pri Kubedu ni primerna rešitev. Nekateri so nasploh proti zajetjem, češ da voda iz njih ni kakovostna, drugi so enostavno proti. Vedno se najdejo strokovnjaki, ki najdejo po nekaj argumentov, ki nasprotujejo kateremu koli predlogu. Prav odzivi različnih strokovnjakov in »strokovnjakov« v javnosti so pripeljale do tega, da za Istro ni noben vodni vir dovolj dober. Po mnenju teh strokovnjakov Istra lahko prejema vodo iz hrvaškega zajetja Butoniga, ne bi bilo pa dobro, če bi pila vodo iz lastnega zajetja.
Časovni načrt delovne skupine o nadaljnjih ukrepih
Torej ostaja glavno vprašanje, kako hitro je katera koli politika sposobna zagotoviti vodni vir Istri. Doslej to ni uspelo nobeni. S pripravo državnih prostorskih načrtov imajo v Istri zelo slabe izkušnje. Kar 20 let je trajalo, preden so začeli graditi drugi tir in 20 let že sprejemajo prostorski načrt za tranzitno cesto v Istro. Menda si politika lahko takšno zavlačevanje privošči zgolj v Istri. Ministrstvo za naravne vire in prostor smo prosili, če nam lahko odgovori, kakšna je časovnica vseh postopkov in ukrepov. Odgovorili so: 1. Kratkoročni ukrepi (okrepitev kritičnih točk) najkasneje do 31. 12. 2024. 2. Srednjeročni ukrepi (nova vodovodna povezava na Krasu, ki bo Istri dobavljala največ dodatnih 100 litrov vode na sekundo) najkasneje do 31. 12. 2027. 3. Dolgoročni ukrepi (ti še niso dokončno izbrani in določeni) začetek gradnje predvidoma v letu 2026.
Za izvedbo posameznih nalog, ki jih predvideva strokovna projektna naloga, bo Direkcija RS za vode v začetku maja objavila javno naročilo. Za zdaj na ministrstvu predvidevajo, da bi nove vodovodne cevi gradili na podlagi sprememb občinskih prostorskih aktov. Če bi se ugotovilo, da bi šlo hitreje s pomočjo državnih prostorskih načrtov, bi sprejeli ustrezno novo odločitev. Za gradnjo zadrževalnika vode bo sprejet DPN. Glede sporov, nejasnosti oziroma nesoglasij pri razpolaganju s posameznimi količinami vode med vodovodi so nam na ministrstvu odgovorili, da s predstavniki občin ministru Brežanu večkrat zagotovili polno kooperativnost pri urejanju medsebojnih razmerij. Ministrstvo bo na naslednjih sejah delovne skupine pripravilo osnutke dokumentov, ki bodo urejali način upravljanja in koriščenja posameznih vodovodnih sistemov.
Povzetek: letos bo normalna oskrba odvisna od tega, koliko vode je (ali še bo) padlo z neba in koliko ga bodo lahko zagotovili Hrvati in Italijani. Dodatno kraško vodo (ki le začasno rešuje problem) bi lahko najhitreje dobili čez štiri ali pet let. Dolgoročni ukrep pa naj bi začeli uresničevati leta 2026.
