Kaj bi rekli, če bi slovenske šole in vrtci začeli otroke učiti, kaj je empatija? Zaenkrat se to zdi precej daleč, a zdi se, da česa takega še nikoli nismo potrebovali bolj kot danes. Čeprav se ne zdi kot klasičen predmet, bi bilo treba empatijo nedvomno gojiti že od zgodnjega otroštva, da bi otroci lahko spoznali vso moč razumevanja in prijazne besede ter kasneje oblikovali boljši svet.
Danska se tega zaveda že dolgo časa. Tam je obvezen predmet v učnem načrtu prav to – empatija. Otroci se eno uro na teden med poukom »Klassens tid« učijo, kako pomagati svojim šolskim prijateljem in kako tekmovati samo s seboj.
Zakaj je empatija pomembna
Empatija pomaga graditi odnose, preprečevati ustrahovanje in spodbuja uspeh pri delu. Spodbuja razvoj vodij, podjetnikov in menedžerjev. Najstniki, ki so empatični, imajo večjo verjetnost za uspeh, ker so bolj ciljno usmerjeni v primerjavi s svojimi bolj narcisoidnimi vrstniki.
Tako je v danskih šolah ena ura na teden namenjena pouku empatije za učence, stare od šest do 16 let. To je osrednji del danskega učnega načrta. Ura, namenjena empatiji, je prav tako pomembna kot čas, preživet na primer pri pouku angleščine ali matematike.
Pri “empatičnem predmetu” učenci govorijo o svojih težavah, ne glede na to, ali so povezane s šolo ali ne, in celoten razred skupaj z učiteljem poskuša najti rešitev, ki temelji na pristnem poslušanju in razumevanju. Če ni težav za razpravo, otroci preprosto preživijo čas skupaj, se sproščajo in uživajo. Ti trenutki se imenujejo hygge, česar ni mogoče prevesti dobesedno, ker gre za pojav, ki je tesno povezan z dansko kulturo.
Hygge bi lahko opredelili kot namerno ustvarjeno intimnost, občutek udobja, varnosti in zadovoljstva, ki je povezan z enim najpomembnejših elementov srečnega življenja – občutkom pripadnosti in sprostitve. Hygge pomeni tudi uživanje v preprostih stvareh, druženje in prijetno okolje.
V državi, kjer se zgodaj stemni, pogosto dežuje in je vreme sivo, hygge pomeni vnašanje svetlobe, topline in prijateljstva, ustvarjanje skupnega, prijetnega in intimnega vzdušja. Je ključni koncept za danski občutek dobrega počutja. Hygge je postal tudi globalni fenomen: prodanih je na stotine in stotine knjig na to temo, na družbenih omrežjih pa je na milijone objav z oznako #hygge.
Kako otroke na Danskem učijo, kaj je empatija?
Ameriška pisateljica in psihologinja Jessica Alexander, avtorica knjige “Danski način starševstva: Kaj najsrečnejši ljudje na svetu vedo o vzgoji samozavestnih, sposobnih otrok”, ki jo je napisala skupaj z danskim psihoterapevtom Ibenom Sandalom, je izvedla terensko raziskavo, da bi razumela, kako se Danci učijo empatije.
Eden od načinov je timsko delo, zahvaljujoč kateremu je opravljenih 60 odstotkov šolskih nalog. Poudarek ni na tem, da bi bili boljši od drugih, temveč na odgovornosti, da pomagamo tistim, ki niso enako nadarjeni. Zaradi teh razlogov Danska velja za eno najboljših držav za delo v Evropi.
Tekmovanje poteka izključno s samim seboj, ne z drugimi. Danske šole ne ponujajo nagrad ali pokalov učencem, ki blestijo v šolskih predmetih ali športu, da ne bi ustvarjale konkurence med seboj. Namesto tega se spodbuja kultura motivacije za napredek, ki se meri izključno v odnosu do osebnega razvoja učencev.
Danci dajejo veliko prostora prosti igri otrok, ki jih uči empatije in pogajalskih veščin. Igranje v naravi v tej državi velja za izobraževalno orodje že od leta 1871, pojasnjuje Jessica Alexander.
Metoda, ki uči, da je pomembno sodelovanje
Obstaja tudi kooperativno učenje, kar pomeni, da se otroci z različnimi močmi in slabostmi pri določenih predmetih združujejo, da si pomagajo v razredu in skupaj delajo na različnih projektih. Ta metoda otroke že od malih nog uči, da ne morejo uspeti sami in da pomoč drugim vodi do boljših rezultatov.
»Otrok, ki je naravno nadarjen za matematiko in se ne nauči sodelovati s svojimi vrstniki, ne bo prišel daleč. Potreboval bo pomoč pri drugih predmetih. To je velika lekcija, ki jo moramo otrokom predati že od zelo zgodnjega otroštva, saj nihče ne more sam skozi življenje,« pravi Jessica Alexander.
Nato nadaljuje: »Številne študije kažejo, da ko nekomu nekaj razložiš – na primer matematični problem – se ne le veliko bolje naučiš teme, kot če bi si jo le zapomnil, ampak tudi razviješ svoje sposobnosti empatije. Te sposobnosti se še okrepijo, če moraš biti pozoren na to, kako druga oseba sprejema informacije, in se postaviti v njeno kožo, da bi razumel, kako deluje učni proces.«
Obiskovanje predmeta empatije prinaša danskim otrokom veliko zadovoljstva in veselja ter jih pripravlja na to, da postanejo srečni odrasli.
