Čez petnajst minut sva bila pred Monfortom, zunaj okoli 30 mladenk in mladeničev, po govoru sodeč Italijanov, Hrvatov in Slovencev. Predvidevala sva, da čakajo, da bo morebiti po pol četrti prost vstop. Ker sva pač nekaj starejša, sva se odločila, da ne bova čakala in sva hotela plačati vstopnino, a nama je varnostnik razložil, da ne moreva vstopiti, ker se dogodek čez 15 minut zaključi. Odgovorila sva, da je tudi to v redu in greva samo pogledat. Varnostnik je povedal, da so navodila organizatorja, da zadnje pol ure nikogar ne spusti na dogodek. Skratka, rock and roll se vrti do jutranjih ur, elektronska glasba pa se konča ob štirih. Narobe svet.
Prva sončna sobota v januarju je popolna za dopoldansko kavo v Potorožu. Parkirišča po dolgem času megle polna avtomobilov z raznih koncev Slovenije. Prva kavarna popolnoma zasedena. V drugi kavarni čakalna doba za prosto mizo. V tretji kavarni, kjer imajo po navadi kakšnih 30 miz, sta tokrat le dve na razpolago, ostale spravljene v kotu terase.
V Piranu je lokal, kjer so vrteli rock and roll glasbo v zasebni lasti, v Portorožu sta obe nabito polni kavarni v zasebni lasti. Novoletni koncert elektronske glasbe je organizirala občina, kavarna s stoli, pospravljenimi v kotu terase, je v lasti državnega podjetja.
Ni nujno, da je država slab lastnik, zasebniki pa edini podjetni. Primer iz Portoroža sicer kaže na to, da država ne zna upravljati s svojim premoženjem. Eno je zagotovo. V primeru organizatorjev elektronske glasbe in lastnikov in vodij kavarn v državni lasti imamo opravka s popolnimi amaterji in ker so vse vodje v obeh primerih še vedno tam, kjer so bili, z zanič lastnikom, ki ne poskrbi, da bi se z mojim in vašim denarjem upravljalo vsaj razsodno, če že ne podjetno.
