Ali je šlo v primeru vlečenja psičke za mučenje živali?

Po mnenju tožilstva in policije ne, po mnenju javnosti pa vsekakor. Ob tem se sprašujemo ali so državni organi ravnali pravilno.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Javnost je na nogah, odkar se je izvedelo, da je 67-letni moški na Markovcu z mopedom vlekel svojega psa, pes je ob tem poginil, nakar ga je brez slabe vesti ovrgel v smetnjak za biološke odpadke. Gre za niti leto dni staro pittbulko rjave barve.

 

Zgodba je javnosti že precej poznana, saj je veliko medijev o tem poročalo in glede na krutost dejanja je zgodba dvignila precej prahu. Z vsakem dnem pa se zdi, da se je nekje pri tej zgodbi zalomilo, saj po poročanju policije, dogodek ni obravnavan kot kaznivo dejanje.

 

»Po posvetu z državnim tožilstvom se dogodek ni obravnaval kot kaznivo dejanje, saj je za kaznivo dejanje mučenja živali potrebno dokazovanje naklepa in intenzitete surovega ravnanja oziroma povzročanja trpljenja, zato so policisti kršitelju izrekli globo 800 evrov, zatem pa napisali poročilo na UVHVVR z vsemi ugotovitvami. Policisti so kraj dejanja fotografirali in počakali na higienika, ki je psa odpeljal na predpisano mesto«, nam je na naša vprašanja odgovorila Anita Leskovec, tiskovne predstavnica koprske policije. Ob tem je spomnila še na odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal pokazal 0,47 mg/l alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar so mu izrekli globo in začasno odvzeli vozniško dovoljenje.

 

Glede same kazne je povedala, da je bil storilec kaznovan po Zakonu o zaščiti živali, ki v 15. členu navaja prepovedana ravnanja. »V tem primeru  je šlo za 21. alinejo 15. člena: »Tek živali, privezane na motornoprometno sredstvo«; globa je 800 evrov za posameznika«, je še pojasnila.

 

»Zavedamo se, da nekateri dogodki zelo razburkajo javno mnenje. Konkretno zadevo so obravnavali policisti – vodniki službenih psov. Primere nepravilnega ravnanja z živalmi obravnavamo z vso resnostjo, vendar ne gre vedno za kaznivo dejanje. Policisti se pri obravnavi dogodkov držijo veljavne zakonodaje. Konkreten moški torej bo odgovarjal, skladno s predpisanimi zakonskimi določbami«, so za naš medij zapisali iz koprske policije.

 

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Okrožno državno tožilstvo v Kopru, kjer na konkretna vprašanja o morebitnem nepravilnem protokolu v takšnih primerih, niso odgovorili. Vprašali smo jih, kakšen je protokol ravnanja v podobnih primerih, ali je okrožna državna tožilka naredila dovolj, da bi zaščitila dokaze ter ali je ravnala po protokolu in dovolj preučila dokaze.

 

Na ODT v Kopru so nam odgovorili: »V zvezi z vašimi vprašanji uvodoma poudarjam, da se v primeru dogodkov, ki jih obravnava dežurni državni tožilec – kot je bilo to v zadevi, o kateri poizvedujete – le ta odloča na podlagi ustnih navedb policije

 

Nadalje pojasnjujejo, da »Kazenski zakonik (KZ-1) v 341. členu določa, da kaznivo dejanje mučenja živali stori, kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje. Pri tem kaznivem dejanju je torej potrebno dokazovati naklep t.j. namen surovega ravnanja ali namen dolgotrajnega nepotrebnega povzročanja trpljenja živali

 

»Sprehajanje psa na način, kot je bilo ugotovljeno na kraju dogodka, je v Zakonu o zaščiti živali sankcionirano kot prekršek. K poginu psa je razen tega odločilno prispevala visoka temperatura zraka, pri čemer je odločitev temeljila na presoji, da pri prekršku (sporno sprehajanje psa) ni šlo za naklepno povzročanje trpljenja ali celo za naklep povzročitve pogina živali. Kasnejše ravnanje z že mrtvo živaljo – čeprav skrajno nesprejemljivo in vsekakor zavržno –  pa ni več vplivalo na njeno občutenje bolečine oz. ji ni povzročalo nikakršnega trpljenja«, nam je odgovorila Barbara Milič Rožman, Višja državna tožilka, Vodja tožilstva.

 

Višja državna tožilka je sicer mnenja, da je »Vsako neprimerno in kruto ravnanje človeka z živaljo obsojanja vredno in ga je potrebno sankcionirati, o tem ni nobenega dvoma. Pri tem pa poudarjamo, da je tožilstvo dolžno v danih okoliščinah presojati  v skladu z zakonom in se odločiti, kot je v danem trenutku, po naši presoji, strokovno najbolj pravilno.«

 

Pa vendar, ali je bila odločitev okrožne državne tožilke v tem primeru pravilna? Pri tem se sprašujemo, ali ni zelo očitno, da je šlo za namerno mučenje živali? Celo otroci vedo, da je sprehanje psa pri tako visokih temperaturah nevarno za psa. Kako tega ne bi vedel odrasel človek?

 

O zadevi smo se pogovarjali tudi s predstavnico društva Obalno zavetišče, ki je povedala, da jo protokol te zadeve zelo čudi. »Včasih, ko smo bili mi upravljalci zavetišča in so se dogajale kakršne koli stvari, npr pes v avtu ali druge intervencije, so iz Centra za obveščanje vedno obvestili oziroma nas povezali po telefonu z dežurnim veterinarskim inšpektorjem, ki ni nujno, da je iz Kopra, lahko je tudi iz severne Primorske. Vedno je pa nekdo dežuren 24 ur na dan. In menim, da je bil ta primer takšen da bi moral priti zadeve reševati veterinarski inšpektor in nemudoma zagotoviti higienika, ki bi truplo psa takoj odpeljal na sodno medicino na obdukcijo.« Kot vemo po izjavah policije, psa zaradi razpadajočega trupla niso peljali na obdukcijo.

 

Ob tem dodaja, da ne verjame izjavi policije, da pri teh temperaturah truplo ni dovolj ohranjeno, »ker ne verjamem, da v 24 urah kljub vročini razpadejo notranji organi. Psa nisem videla, videla ga je priča, ki je javila tudi policiji. Pes je imel zunanje poškodbe, torej rane. Predvidevamo pa, da se mu je zaradi napora in vročine ustavilo srce. Prepričani smo, da bi patolog lahko pogledal srce in ugotovil, ali je morebitna smrt zastoj srca. Mi v vsakem primeru mislimo, da je človek odgovoren«.

 

Kot nam je povedala, storilca poznajo že prej. »On sicer ni znanec inšpekcije, ker se koprska inšpekcija z nobenim od takih problemov neustreznih življenskih pogojojev živali ne ukvarja. Mi smo po dolgih letih že prav obupali in prijav sploh več ne pošiljamo. Pri tem gospodu nismo mogli rešiti sami, ker nam je prepovedal odlov mačk, našim prostovoljkam ni dovolil tega. Vemo, da je imel dva psa pred to psičko, ki sta bila poginila v čudnih okoliščinah. Menda naj bi nekega mešanca s kavkaškim ovčarjem pojedli klopi, ali so ga res ali ne, ne vemo. Menda je pokončal sosedovo mačko, ker je hodila na njegovo parcelo, menda je njegov predprejšnji pes, pasme argentinska doga bil zastrupljen, vprašanje, od česa je poginila doga. Neke starosti psi tam ne dočakajo. Gospod na lokaciji, kjer ima pse tudi ne živi, to je zemljišče v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije, kjer so še koze, ki si jih bomo ob prvi priliki ogledali. Mi vsekakor mislimo, da je zakon o zaščiti živali v svojem 341. členu druge alineje dovolj jasen, da je on kršitelj izjavil, da je psičko pasme pitbull peljal na sprehod. To je zapisano v policijskem zapisniku, tudi prijavitelj je to slišal, ker je stal zraven. In ko ni hotela več teči, jo je vlekel, potem pa je videl da je mrtva, in se je orbnil in peljal psa v kontejner. Mi taka sprevržena dejanja kot družba moramo obsoditi in naš sodni sistem mora biti takšen, da so taka dejanja kaznovana. V društvu smatramo, da je gospod povročil kaznivo dejanje mučenje živali s tragičnim izidom«, so nam povedali v društvu.

Zaradi tega, so vložili kazensko ovadbo na tožilstvo. »Če so vse inštitucije zatajile, mi ne bomo. Mi smo njihov glas, oni svojega nimajo. Glede na veliko podporo državljanov Slovenije, če bo potrebno, bo društvo vložilo civilno tožbo. Upamo pa, da bo nekdo videl napake do sedaj in naredil to, kar je edino pravilno, da bo obsodil storilca za kruto dejanje«, so poudarili v društvo in povabili državljane Slovenije k njihovi podpori.