Azijski sršen izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen pred 20 leti, ko je bil v Francijo zanesen kot slepi potnik v transportu. Zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na okolje je od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU. Za azijskega sršena veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, so ta teden sporočili iz Zavoda RS za varstvo narave.
V Evropi se največje populacije te živali nahajajo na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev zaenkrat uspešni.
V Sloveniji azijskega sršena zaenkrat še niso zasledili, obstaja pa velika verjetnost, da se bo zaradi hitrega širjenja kmalu pojavil tudi pri nas.
V primeru zgodnjega odkritja te invazivne tujerodne vrste pri nas, mora ministrstvo za naravne vire in prostor o tem obvestiti Evropsko komisijo. V roku treh mesecev po priglasitvi odkritja mora država začeti izvajati ukrepe za trajno odstranitev te živali iz narave, so pojasnili na zavodu.
Zavod za varstvo narave ter ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z drugimi deležniki pripravljata načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena v Sloveniji, ki bo predstavljal protokol ukrepanja v primeru najdbe.
Na zavodu ob tem pozivajo državljane, da pomagajo pri spremljanju prisotnosti azijskega sršena v Sloveniji. Če posameznik opazi gnezdo ali primerek z značilnimi lastnostmi, naj zavod obvesti prek spletne ali mobilne aplikacije Invazivke.si ali prek elektronske pošte invazivke@zrsvn.si.
Poleg informacij o tem, kje, kdaj in koliko gnezd oziroma primerkov živali je bilo opaženih, na zavodu prosijo tudi za fotografije ali videoposnetke.
Telo azijskega sršena v dolžino meri od dva do tri centimetre. Z razdalje je videti precej temno, saj sta glava in oprsje živali črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. V širino merijo do 60 centimetrov, v višino pa 80 centimetrov. Na strani imajo majhno vhodno odprtino, pojasnjujejo pri zavodu.
To sicer ni edini tujerodni sršen v Sloveniji. Leta 2019 so namreč prvič opazili orientalskega sršena, pri čemer ni jasno, ali je k nam prišel s spontanim širjenjem ali je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu iz južnejših delov Evrope.
Na zavodu ob tem opozarjajo, da se tujerodnih sršenov ne sme zamenjati z domorodnim evropskim sršenom. Slednji je kljub temu, da prav tako pleni čebele, pomemben del slovenske narave. Predvsem je koristen v kmetijstvu, saj uravnava število žuželk, tudi škodljivcev.
Evropski sršen predstavlja edinega naravnega tekmeca azijskemu sršenu, zato na zavodu odsvetujejo nepremišljeni lov sršenov. Odsvetujejo nastavljanje neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke.
