Župan Korenika, po polovici vašega mandata je težko spregledati korenite spremembe v načinu vodenja občine. Več je gradbišč, več je koncertov in drugega dogajanja, več je tudi polemik. Ste zadovoljni z opravljenim delom?
Vesel sem, da nam je uspelo v tako kratkem času uresničiti tako zelo veliko različnih projektov in naložb. Gradbene stroje smo razpršili po celi občini. V Piranu smo prenovili šolo, ulico IX. korpusa in svetilnik, v Luciji imamo prenovljeno športno dvorano, pokrito tržnico, širimo športni park in gradimo novo krožišče. Nov športni park urejamo tudi v Portorožu, kjer smo uredili vhod v Avditorij, nadaljujemo z novim odsekom promenade in urejamo morski del jadralnega centra … preveč projektov je, da bi naštel vse, smo pa še posebno pozornost namenili podeželju. Zelo pomembno je tudi, da smo uspeli oživiti družabno življenje v občini in pospešiti turistični utrip. Nisem pa še zadovoljen. Občina Piran je spala predolgo in še kar nekaj truda bo treba vložiti, da jo zares predramimo. Polemike zame niso presenečenje, saj niso vsi podprli moje kandidature in vizije razvoja in nismo vsi naklonjeni spremembam. Različni ljudje bomo vedno imeli različne prioritete, različne poglede in ideje o tem, kako bi morala skupnost delovati. Te razlike so zelo pomembne, saj odpirajo prostor za pogovor in iskanje najboljših rešitev. Mora pa biti vsem jasno, da »pustimo stvari stat« zame ni nikakršna rešitev.
Kateri pa so projekti, ki ste jih v prvih dveh letih mandata uresničili na podeželju?
Že nakup zemljišča za obrtno cono Dragonja je verjetno ena izmed največjih naložb v piransko podeželje v zgodovini občine. Seveda obrtne cone ne bomo mogli urediti čez noč, smo pa v nekdanjem industrijskem kompleksu Krasa že aktivirali eno izmed nepremičnin, v katero se bo preselilo 43 delavcev enote za ravnanje z odpadki in urejanje javnih površin Okolja Piran. Smo pa, seveda, izpeljali tudi niz drugih investicij. Zgradili smo približno štiri kilometre nove kanalizacije na 14 različnih lokacijah v občini. Rekonstruirali smo cesto med Dragonjo in Sv. Petrom, kjer smo osvetlili tudi športno igrišče, pravkar pa tam poteka še zadnja faza prenove Osnovne šole Sv. Peter. V Sečovljah smo prenovili zdravstveni dom in izvedli temeljito infrastrukturno ureditev središča naselja. Nekatere projekte na podeželju bomo prihodnje leto udejanjili tudi v okviru participativnega proračuna, ki smo ga letos uvedli tudi v Piranu. Ne smem pa pozabiti na ustanovitev nove Krajevne skupnost Dragonja, ki bo zaživela z naslednjimi volitvami.
Katere projekte, poleg vrtca v Luciji, še vidite kot prednostne do konca mandata?
Zelo rad bi skupaj z republiškim stanovanjskim skladom začel z gradnjo stolpiča z 22 neprofitnimi stanovanji za mlade družine na Košti, a moramo pred tem zgraditi še obvoznico do tega naselja. Gre za naložbo, ki jo moramo uresničiti skupaj z državo, verjamem pa, da se nam bo uspelo uskladiti in da bomo z gradnjo te ceste lahko začeli že prihodnje leto. Stanovanjsko stisko mladih piranskih družin trenutno sicer učinkovito rešujemo z obnovo zapuščenih občinskih nepremičnin, ki so leta samevala v starem piranskem mestnem jedru. V prvih dveh letih smo izvedli prenovitvena dela v 14 stanovanjskih enotah, od katerih smo jih 10 že oddali upravičencem. Z obnovami in preoblikovanjem zapuščenih nepremičnin v tople domove mladih družin bomo nadaljevali tudi v prihodnjih dveh letih.
Več pozornosti ste na začetku namenili športni infrastrukturi. Zakaj?
Ker je bila v naši občini predolgo zanemarjana. Od trave na nogometnem stadionu do parketa v lucijski športni dvorani. Vse smo morali zamenjati. Predvsem pa je bilo treba dati ljudem več priložnosti za aktivnosti na prostem. Še zlasti naši otroci preveč časa preživijo med štirimi stenami s telefoni v rokah. To ni dobro, ni zdravo zanje in je lahko usodno za prihodnost celotne skupnosti, zato urejamo dva nova športna parka. Lucijski bo dobil nogometno igrišče s tribunami, tekaško stezo in fitnes naprave na prostem, portoroški pa bo imel poleg številnih zunanjih igrišč tudi notranji del, ki bo po prenovi prostorov zagotovil dvorano za ples in druge skupinsko vodene vadbe, kot na primer pilates in joga. V teku je že druga faza maritimne ureditve Doma vodnih športov, ob tem pa smo prenovili še več zunanjih igrišč po občini in v Monfortu zagotovili prostore za Boks klub Portorož. Občina si preprosto ne more dovoliti, da bi bila pomanjkljiva športna infrastruktura izgovor mladim za nezdravo zapravljanje prostega časa.
Prvo leto ste veliko kupovali, drugo prodajate. Še zlasti odmeven je bil poskus prodaje Kaštela. Zakaj ste se odločili, da po dobrem desetletju obudite ta projekt?
Ker je dolžnost občine, da uresniči načrte, ki si jih je sama zastavila. Za župansko kandidaturo sem se odločil, ker želim spremeniti stvari, ker želim probleme rešiti, ne pa prelagati na svoje naslednike, kot smo bili vajeni od prejšnjih županov, zato smo kupili zemljišča za ureditev obrtne cone Dragonja, ki je bila dolgoletna želja vseh strank in list, izvoljenih v občinski svet, zato aktivno prodajamo zemljišča, ki jih zasebni investitorji potrebujejo za izvedbo projektov, ki jih je občina načrtovala že desetletje ali več. Ne moremo še naprej početi istih stvari kot v preteklosti in pričakovati drugačne rezultate v prihodnosti. Moje stališče je, da gre lahko na dražbo vsako zemljišče, ki ga občina ne potrebuje za svoje razvojne načrte, hkrati pa si bomo prizadevali v svojo last pridobiti prav vsako parcelo, ki je za skupnost pomembna. Kot so na primer zemljišča neposredno v dragocenem obalnem pasu, ki jih je zasedal teniški center.
Veliko prahu je v času vašega županovanja dvignil tudi odkup in prenova teniških igrišč v Portorožu. Kaj se trenutno dogaja na tem območju?
Odločitev za nakup teniškega središča je bila sprejeta že v prejšnjem mandatu, sem pa v pogajanjih s Termami Čatež dosegel, da smo dobili več zemlje za manj denarja, kot so ga bili pripravljeni plačati moji predhodniki. Približno milijon evrov smo prihranili, ta denar pa vlagamo v novi Športni park Portorož, kjer poteka druga faza ureditve. Najprej smo na tistem območju uredili šest peščenih teniških igrišč z novo podlago, sanirali štiri betonska teniška igrišča, uredili dve košarkarski igrišči ter igrišča za mali nogomet oziroma rokomet. Celotno območje smo dodatno ozelenili, novo podobo je dobil tudi minigolf, sedaj pa bo park dobil še novo balinišče, prostor za padel, namizni tenis in badminton, okrog igrišč pa bomo speljali 500 metrov dolgo tekaško stezo.
Kako komentirate kazensko ovadbo zaradi nakupa teniškega središča, ki ste ga označili za najbolj transparenten posel v zgodovini občine?
Je morda kakšen podatek o tem poslu, ki ga nimate? Če morda česa ne veste, si lahko vedno ogledate prav vse dokumente, ki so objavljeni in še vedno dostopni na spletu. Ob tem pa so ta posel več kot eno leto zelo pozorno spremljali tudi mediji. Od prvega predloga za uveljavitev predkupne pravice do dokončne potrditve na občinskem svetu in sklenitve pogodbe so opisovali in presojali vsak korak, ki smo ga naredili, in sproti beležili vsak meter in vsak cent, ki smo ga izpogajali. Zato si upam trditi, da gre za najbolj transparenten posel v zgodovini celotnega javnega sektorja. Ta ovadba je res nepremišljeno nagajanje, zato sem se nanjo pravzaprav prisiljen odzvati z zahtevo po pregonu zaradi krive ovadbe.
Med ljudmi je završala tudi novica, da bo na območju teniških igrišč zrastla trgovina Spar. Kako komentirate ta projekt?
Gre za objekt, ki je na tem območju predviden že od leta 2002, ko je bil sprejet Zazidalni načrt Lucija 1. Ko je lastnik zemljišča po dveh desetletjih končno pokazal interes, da se občinski prostorski načrt uresniči tudi v tem delu, je občinski svet v prejšnjem mandatu poskusil to gradnjo omejiti. Najprej je sprejel eno obvezno razlago, in sicer je določil, da je v objektu predvidena pretežno gostinska dejavnost, trgovska in ostale pa so dopustne. Takšna obvezna razlaga je povsem zakonita in še vedno velja. Nato pa so moji predhodniki oktobra sprejeli še eno obvezno razlago, in sicer so se odločili omejiti kvadraturo objekta. Ker je povsem jasno, da z obveznimi razlagami ni dopustno spreminjati same vsebine predpisa, se je že prejšnji župan odločil, da je ne objavi, občinski svet pa jo je v tem mandatu tudi preklical. Investitor je tako dobil priložnost, da dolgoletni občinski načrt uresniči brez tožbe. Je pa občina zahtevala, da zagotovi nemoteno pretočnost prometa na tem območju, zato bo objekt na obstoječo cesto priključil z izgradnjo krožišča. V novem objektu bo sicer večji del namenjen gostinski dejavnosti, zaradi bližine športnega parka pa bi si želel, da bi v manjšem trgovinskem delu zaživela tudi kakšna športna trgovina.
Številni občani vam priznavajo napredek, pa vendar nekatere zadeve ostajajo neurejene. V oči bodejo nekateri neurejeni, nedokončani ali nedelujoči objekti tik ob morju. Kaj se dogaja s Taverno, Bungalowom, gostinskim lokalom nad jadralnim centrom v Portorožu in nekdanjo Papriko?
Občutek imam, da javnost bolj motijo stvari, ki jih urejamo, kot tiste, ki še niso prišle na vrsto. Ko sem prevzel vodenje občine, sem stopil v stik z vsemi lastniki projektov, ki so obtičali v preteklosti. Z nekaterimi sem našel ustrezen dogovor, z drugimi še ne, a prav vsem sem ponudil priložnost za dialog. Zelo me motijo te črne točke občine, od nekdanje uprave stavbe Droge do sečoveljskega rudnika. Tam, kjer lahko pomagamo, da se stvari premaknejo naprej, smo tudi pripravljeni pomagati. Seveda pa k sodelovanju nikogar ne moremo prisiliti in ne moremo ustreči tistim, ki si pobudo za sodelovanje predstavljajo kot priložnost za izsiljevanje.
Nekaj prahu je dvignila tudi napovedana selitev Casinoja. Kako jo komentirate?
Kar precej sem bil razočaran, ko sem dobil na mizo predlog o selitvi igralnice. Ni najlažje sprejeti, da se je naš nekoč znameniti Casino Portorož znašel v boju za preživetje. Razumem, da je igralnici težko poslovati v hotelu, ki ga lastnik izven sezone zapre, da se je veliko iger na srečo preselilo na splet, da je konkurenca bistveno ostrejša, kot je bila v starih dobrih časih, ampak se je vseeno težko znebiti grenkega priokusa. So se pa svetnice in svetniki na koncu odločili, da ne bomo prekinili več kot stoletne igralniške tradicije v Portorožu in bomo casinoju dovolili, da se vrne k morju, kjer se je ne nazadnje ta igralniška tradicija tudi začela. Nisem pa dobil občutka, da bi bil te selitve kdorkoli izmed nas zares vesel.
Nekateri občani so se uprli tudi napovedanim investicijam v Strunjanu. Kako vi gledate na razvoj na tem območju?
Krajanke in krajani so se zelo razveselili investicij, ki jih je v Strunjanu izvedla občina. Celovite ureditve strunjanske prometne infrastrukture s sanacijo ceste in novim krožiščem ob Stjuži ter projekta odvodnjavanja jarka med cesto in solinami. Sedaj presojajo načrte Term Krka. Če jim ne bodo ustrezali, jih bo moral investitor prilagoditi. Za občino je pomembno, da je predlog OPPN skladen z občinskimi planskimi dokumenti in ta pogoj je izpolnjen.
Tako vi kot tudi nekateri vaši predhodniki se menda soočate s pritiski in domnevnimi grožnjami. Kaj nam lahko poveste o tem, manj prijetnem delu županovanja?
Da sem morda naredil napako, da sem jih sploh omenjal. Zdelo se mi je prav, da občanke in občani vedo, da obstajajo. Si pa vsi ti posamezniki in lobiji zaslužijo natanko toliko pozornosti javnosti, kot imajo vpliva name. Nobenega.
Pred kratkim je bila predstavljena strategija istrskega turizma. Kakšni bodo naslednji koraki občine Piran? Menite, da lahko povezovanje pri promociji turizma generira pozitivne učinke v vseh štirih občinah slovenske Istre?
Menim, da je turistična ponudba vseh štirih občin dovolj raznolika, da se lahko dopolnjuje, da lahko skupaj gostu ponudimo več. To mora biti naš osnovni cilj, saj za veliko več gostov nimamo prostora. S povezovanjem lahko tudi presekamo škodljivo prakso, ko se naši ponudniki za istega gosta med seboj borijo z nižanjem cen, s čimer razvrednotijo celotno destinacijo.
Kako pa ste zadovoljni s svojo ekipo in svojimi ožjimi sodelavci?
Dobro sodelujemo, čeprav sem zelo zahteven in včasih tudi preveč nestrpen. Po dveh letih že vemo, kaj lahko pričakujemo drug od drugega, predvsem pa, da odgovora »ne da se« ne sprejmem.
Pravijo, da se ljudje učimo na napakah. To je vaš prvi mandat. Bi katero izmed vaših odločitev v zadnjih dveh letih sprejeli drugače, če bi se lahko vrnili nazaj?
Andreja izpred dveh let bi najprej opozoril, naj ne zaupa medijem. Podcenil sem namreč njihovo željo po senzacionalizmu, dejstvo, da novinarji v javnost raje posredujejo zanimivo zgodbo kot celovito informacijo. Moja velika želja je bila, da bi imel res odprt dialog z javnostmi, da bi bilo moje delo popolnoma transparentno in da bi lahko vedno pojasnil in zagovarjal vsako svojo odločitev. A to preprosto ni več mogoče, saj je novinarski kodeks očitno le še ostalina preteklosti in sprejeti moram, da so v sedanji postresničnostni družbi kliki pač pomembnejši od dejstev.
Pred vrati so prazniki. Kaj bi zaželeli občankam in občanom v prihajajočem letu 2025?
Najprej bi se jim želel iskreno zahvaliti za njihov prispevek k razvoju naše skupnosti. Brez njihovega truda, idej in podpore ti dosežki ne bi bili mogoči. Ne glede na to, da se je med nami tu in tam zaiskrilo, so prav vsi dokazali, da imajo radi svoj kraj in si želijo, da bi se v njem dobro živelo, zato tudi prav vsaki občanki in občanu želim novo leto polno zdravja, sreče in zadovoljstva. Naj nam prinese novih moči in navdiha za premagovanje izzivov ter doseganje osebnih in naših skupnih ciljev.
