Trump je poniknil za manj kot minuto, nato se je izza govorniškega odra pokazala njegova pest, ki je udarjala proti nebu. Enkrat, dvakrat, trikrat. Gesta, ki je pomenila boj, poziv k boju (fight!). Streslo me je. Množica je Trumpovi gesti odgovarjala z vzkliki fight, fight, fight! Sprejela je dejstvo, da so na Trumpa naredili atentat, da maščevanje sledi. Že, že, toda v kolumni imam pravico, da podvomim, da so na Trumpa poskusili narediti atentat. In to kljub temu, da so agentje Tajne službe, ki ščiti predsednike, na približno 120 metrov oddaljeni strehi ustrelili 21. letnega Thomasa Matthewa Crooksa. Ne dvomim, da je bil Crooks strelec, ni pa mi jasen Trumpov brezizrazen obraz, če mu je krogla prestrelila uho. Poleg tega naj bi strel prišel z desne, kri pa je preplavila njegov obraz? Morda je vredno še enkrat pregledati fotografije Douga Millsa, fotografa New York Timesa, ki mu je kroglo uspelo ujeti v objektiv.
Ko so Trumpa štirje agentje dvignili izza odra ter ga odvlekli v blindiran avtomobil, je bivši predsednik še vedno mahal s pestjo ter klical na boj. Da bi bila podoba še bolj verodostojna, so agentje in Trump z dvignjeno pestjo ter zastavo v ozadju poupodobili sliko, ki je nastala ob ameriškemu zavzetju Ivo Jime. Toda pomebnejše od laži je, da je Trump v tistem trenutku, ko je bil obstreljen in je pozval v maščevalni boj, tudi zmagal na volitvah. Vsa Amerika se je združila okoli bivšega predsendnika, mediji so objavili statistike in biografije predsednikov, ki so jih usmrtili v atentatih. Dejstvo, ki priča, kako zelo pomembna je predsedniška inštitucija v Ameriki, četudi gre za gangsterja, kot je Trump.
Pred atentatom sta se Biden in Trump soočila pred kamerami, mizeren nastop njihovega kandidata je med demokrati sprožil paniko. Na predsednika so začeli pritiskati, naj se umakne. Dilema demokratov ni bila v političnem porazu, temveč v grožnji, da bi Trump po zmagi v Ameriki vzpostavil avtoritaren režim. Toda tokrat so se stvari razvile zelo hitro. Dva dni po poskusu atentata so republikanci Trumpa okronali za predsedniškega kandida, takoj za tem pa je Biden končno spoznal, da je država pomebnejša od njegovih interesov in se umaknil. Demokratski predsedniški kandidat je postala Kamala Harris, podpredsednica ZDA, ki je v nekaj dneh vnela Ameriko. Zgodovina je narejena iz drobcev. Trumpova v nebo dvignjena pest, ki poziva k uporu. Njegov krvavi obraz. Na prvem soočenju je Kamala med predstavitvijo kandidatov vdrla v Trumpov prostor za podijem, mu ponudila roko in dejala: “Jaz sem Kamala Harris.” Slišalo se je kot: “Jaz sem James, James Bond!”
Trump je med soočenjem ostal v kotu ringa, medtem ko je Kamala z argumenti udrihala po njem. Pogledal je ni niti enkrat. Kamalin trenutek traja, odkar je bila imenovana za demokratsko kandidatko. Kljub temu pa vse ankete kažejo, da bo rezultat v novembru neodločen. Trump je pred nekaj dnevi pokusil z režijo novega atentata, ki pa je zelo malo verjeten. Domnevni atentator naj bi v grmovju golf igrišča pustil puško, ki jo je opazil agent, ki je streljal v smeri nevidnega atentatorja. Ta je zbežal, kmalu zatem pa so ga ujeli v njegovem avtomobilu. Prezgodaj je, da bi lahko izmerili, kakšen vpliv bo imel nov poskus atentata na Trumpovo pozicijo v volitvenih anketah. Vsakor je zdaj vrsta na Kamali Harris.
Namigovanja, da je bil poskus atentata na Donalda Trumpa del zarote
