V času, ko to pišem, je Vrhovnemu sodišču v New Yorku uspelo sestaviti 12-člansko poroto za prvi sodni proces proti Trumpu tako, da se bodo zasliševanje začela še pred prazniki oziroma zagotovo že predno boste ugledali tale zapis. Juanu Merchanu, vrhovnemu sodniku, ki očitno komaj čaka, da se sooči s slovitim obtožencem, je v enem tednu uspelo izbrati poroto, ki v bo v prvem od štirih sodnih procesov odločala o usodi Donalda Trumpa.
Bivši predsednik je v New Yorku obtožen 34 kriminalnih dejanj, ki se zlivajo v obsodbo, da je s podkupnino za molk – izplačano porno zvezdici Stormy Daniels – ponaredil poslovne podatke ter tako vplival na rezultate volitev leta 2016. Dejstvo, da je Trump prvi predsednik, ki se je znašel pred sodiščem (newyorškemu procesu sledijo še trije: poskus državnega prevrata, obstrukcija preiskave in zakrivaje tajnih dokumentov ter poskus ponarejanja volilnih rezultatov), tudi za Američane ni manjhna muha. Čeprav razklana na polovico – za Trumpa in proti njemu, Američane vendarle prežema močan patriotizem, ki pa v teh dnevih poka po šivih. Medtem ko se Trumpu ne mudi – njegovi branilci na vse muke skušajo zavlačevati z začetki procesov, se sodniki in politiki zaganjanjo, da bi procesi stekli ter Trumpu onemogočili, da bi bil ponovno izvoljen.
Dozdeva se, kot da se je Amerika po osmih letih zbudila iz spanca in ugledala pošast, ki grozi deželi in svetu. V spomin se je vrnil junij 2019, ko je Ameriko preplavilo gibanje “Black lives matter”, množičnim protestom proti rasizmu in diskriminacijam, prevladujočim žrtvam, temnopolto ameriško prebivalstvo je takratni predsednik Donald Trump zagrozil, da bo nadnje poslal vojsko z ukazom, naj uporabi silo. A to ni edina nočna mora, ki ponovno lebdi nad Ameriko. Medijem, politiki, javnemu mnenju, nikomur, ki še ima glas v deželi, ni uspelo zaustaviti Trumpovega stroja lažnih novic, populizma, prevarantstva in nezadržne brutalnosti in mafijaškega ravnanja. Osebno menim, da je razlog precejšnja visoka stopnja demokratičnosti, ki vlada v državi, če seveda izločimo participacijo ameriških manjšinj, ki še vedno živijo v režimu segregacije. Dvoboj med Trumpom in Ameriko poteka preko elit, ki še utelešajo demokracijo, brez katere bi Trumpa, tako kot Obamo, izločili že pred leti na način, kot so eliminirali Kinga in brata Kennedya. Dolgi preiskovalni procesi – tudi v Kongresu, medijske preiskave in seveda sodne poizvedbe so doprinesle k dejstvu, da se je Donald Trump vendarle, tako se vsaj zdi, ujel v kletko. Te dni ga je bilo smešno opazovati, kako je med izbiranjem članov porote sedel prikovan na klopi v bližini potencialnih članov prote, jih motril z grozljivimi pogledi. Igral je gangsterja – kretena: mnogi so se njegove grozeče drže zbali in odstopili. Ostalo jih je dovolj – dvanajst, da mu bodo sodili. Trumpu je tako propadlo prizorišče, s katerega je nameraval voditi volilno kampanjo. Zdaj že skoraj verjame, da sodna dvorana ni njegova igralna soba, temveč prostor, v katerih veljajo pravila za vse. Moral se je podrediti sodniškemu ukazu o prepovedi (gag order) komentarjev in izjav, ki bi lahko vplivale na delo sodišča, porote in prič. Z discipliniranjem se pričenja izčrpavanje Trumpa. Pričakovati je, da bo med nazvkrižnim zasliševanjem izgubil nadzor, z njim pa vsako možnost obrambe. Ali pa ima Trump v žepu skrit že kakšen adut?
