Njena ljubezen do živali sega že v otroštvo. Ljubezen do živali in narave so ji vsadili že starši. »Prostoživeče mačke so osvojile moje srce pri dvajsetih, ko sem srečala 80-letno gospo, ki me je zaprosila za pomoč. Dejala je: ”Stara sem in komaj hodim, ampak mucka je lačna. Kmalu ne bom zmogla več.” Dvakrat dnevno sem se odpravila na lokacijo, kjer se je mačka nahajala in jo nahranila. Medtem sem jo tiho opazovala in se zavedala njenega svobodnega in hkrati težkega življenja. Prostoživeče mačke so namreč prepuščene nemilosti zunanjega življenja; mrazu, iskanju hrane, zavetja. Zavedala sem se, kaj vse je ta stara gospa storila zanjo, čeprav je težko hodila. Ljubezen do živali ji je dajala moč. Gospe nisem nikoli več videla, je pa vsekakor opravila svoje poslanstvo: ljubezen do nikogaršnjih mačk je predala dalje. Mačko sem hranila in skrbela zanjo do ko
nca njenega življenja. Ni bila edina. Pred blokom, v katerem smo živeli, je prišlo še kar nekaj »prostoživečk«. Mačke so bile hranjene, sterilizirane/kastrirane in imele so zavetje. Seveda sem bila takrat v polni mladosti, tako da je za večino mačk poskrbela moja mati, jaz sem pa hranila tisto mačko, ki mi jo je prepustila stara gospa. Doma smo tudi imeli mačke,« pripoveduje Andrejka, ki je kasneje spoznala še društva, ki se borijo za nikogaršnje mačke. Pomagala jim je z donacijami, ko tega ni več zmogla, je pričela slikati na platno. Vso svojo ljubezen do živali je zlila na platna in slike in jih podarila društvu Mačja Preja za licitacije.
Srčna prostovoljka
Ker pa prostovoljcev vedno primanjkuje, je počasi stopila na teren in spoznala, da mačke potrebujejo veliko več pomoči, kot si predstavljamo. Spoznala je, da so ”nevidne” in da potrebujejo več kot le hrano. S tedanjo članico društva Odpmž (obalno društvo proti mučenju živali) je pričela svoje terensko prostovoljstvo; reševanje in odlov mačk za sterilizacijo/kastracijo. Dnevno sta reševali in vozili mačke na veterino Mačja Hiša v Koper. Ko se je aktivna članica preselila v Koper, je piranska občina ostala brez prostovoljcev. V sodelovanju z društvom Mačja Preja se je pričela tudi sama odpravljati na teren in pomagati. S tem jim je olajšala delo na terenu, saj so od Lucije (Pirana) kar precej oddaljeni. Ko je izgubila svojo največjo mačjo ljubezen, 18-letnega mačka, je svojo praznino skušala zapolniti s pomočjo drugim.
»Ko nahraniš žival, nahraniš svojo dušo! Delo na terenu ni lahko, zahteva odrekanje, potrpežljivost, čas in denar. Društva in zavetišče ne zmorejo rešiti vsega in kot že vemo, prostovoljcev primanjkuje. Zunaj je ogromno mačk in potrebujejo pomoč,« pravi Andrejka in dodaja, da je največji problem nevednost in brezbrižnost ljudi. Ljudje se ne zavedajo, kako pomembna je njihova sterilizacija/kastracija. Ko se pred hišo pojavi prva mačka, je potrebno poklicati na pomoč (občino, zavetišče, društva ali posameznike), da se mačko čimprej uredi (s/k) in s tem prepreči rojstva nezaželjenih mladičev, ki umirajo na ulicah. Iz ene mačke bo hitro nastalo kar precej mačk, ki jih nihče ne bo uspel nahraniti. Veliko ljudi ne ve, na koga se obrniti, nekateri nočejo vedeti. Vsi lahko pri tem pomagamo, osveščanje je bistvo! Ne obračajte se stran, povejte naprej, povejte sosedu, znancu, kako pomembna je sterilizacija/kastracija, da se zmanjša število nikogaršnjih mačk. Opažam, da mnogim ljudem sploh ni mar, ker ne vedo oziroma se o tem premalo govori. Če bi ljudje o tem več govorili, bi se ta brezbrižnost vsaj premaknila in bi se zamislili, ko imajo pred hišo nesterilizirano samico/nekastriranega samca. Pomembne so tudi občinske subvencije za sterilizacijo/kastracijo lastniških mačk. Prostoživeče mačke so potomke lastniških mačk neodgovornih lastnikov. Problem je tudi oddajanje neurejenih mladičkov po hitrem postopku, ”da se jih rešijo”. Reševanje mladičev je le kratkoročna rešitev, ker bo samica nesterilizirana. Edina rešitev sta sterilizacija in kastracija, da se ne obrnete stran, ko opazite neurejeno mačko pri znancu, sosedu in mu skušate razložiti, zakaj in na koga naj se obrne po pomoč. V obalnih mestih je to velika težava. Društva in zavetišča so polna. Sezona mladičev je pred vrati,« je stvarna Andrejka, ki se sooča še z eno težavo.
Pridružite se dobremu
Prostovoljcev je premalo. Idealno bi bilo, če bi en prostovoljec poskrbel za hranjenje in privajanje mačk na točno določeno uro (ob tej isti uri bi se kasneje opravljali odlovi za s/k), drugi bi svoje poslanstvo opravljal kot osveščevalci o pomenu s/k in bi ljudi prepričeval, tretji bi mačke odlavljal v živolovko, četrti bi mačke odpeljal na veterino, peti bi jih vrnil in šesti bi poskrbel za razkuževanje živolovk. Na žalost nekaj ljudi ne zmore storiti čudežev, skupaj pa bi lahko storili ogromno! Tudi zavetišču primanjkuje kadra in kar precej odmaknjeno od Lucije in Pirana, tako da velikokrat računa na prostovoljce. Tudi v tem primeru bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi se povezali in se na lokacijo večjega števila mačk odpravili skupaj. Lani smo uredili preko sto mačk, letos je bilo v dveh mesecih urejenih malo manj kot 30 mačk, saj smo se projekta lotili s polno paro, da naredimo, kolikor je v naši moči, preden se dejansko sezona mladičev prične. Žal pa so prostovoljci premalo cenjeni, neopaženi, včasih tudi prezrti in čudaki, ki so se lotili spreminjanja sveta, vendar nam je mar in hvaležni bomo vsem, ki se nam bodo pridružili v izboljševanju tega sveta,« sklene.
Lačnih ust zlepa na zmanjka
Trenutno hranijo večje število prostoživečk na različnih lokacijah (tri v Luciji, dve v Seči, Strunjanu,…), skupaj preko 40 mačk. Urejajo tudi večje število lokacij (odlovi za sterilizacijo/kastracijo); Piran okoli 20, Parecag okoli 15 in ostale lokacije, na katerih sta ena ali dve mački, a še veliko lokacij je potrebno urediti. »Vse to delamo prostovoljno in rabimo pomoč v obliki hrane za vseh teh 40 mačk, pomoč prevoza mačk na veterino v Koper in popoldan nazaj. Trenutno sodelujemo z dvema veterinama. Prva veterina je Veterina Koper (pogodbena veterina z zavetiščem, Občino), ki mačke sterilizira/kastrira. Druga veterina je Mačja hiša, ki nam je prišla naproti in pričela s projektom #projektTNRobala pri katerem so vse mačke sterilizirane/kastrirane, razparazitene in cepljene. Vse mačke se uredi in vrne na lokacijo, kjer smo jih odlovili. Nekateri ljudje tega ne sprejmejo, saj mislijo, da bodo mačke odpeljali proč. Kam že? Če se do sedaj niste vprašali, kaj bo s tolikimi mačkami, potem naj vas niti zdaj ne motijo, ko bodo končno urejene (s/k) in seveda vrnjene na lokacijo.«
