Poletni vročinski valovi postajajo vse daljši in intenzivnejši. Medtem ko so bile nekoč temperature nad 35 stopinj Celzija izjema, so danes v številnih evropskih državah skoraj vsakoletna realnost. Zato se vse pogosteje odpira vprašanje, ali je sedanji šolski koledar še prilagojen podnebnim razmeram.

V Franciji, Španiji in Italiji že razmišljajo o različnih prilagoditvah – od zgodnejšega zaključka pouka do drugačne razporeditve šolskih počitnic. Razlog ni le udobje učencev, temveč predvsem njihova varnost in sposobnost učinkovitega učenja v pregretih učilnicah.

Vročina negativno vpliva na učenje

Raziskave kažejo, da visoke temperature ne vplivajo le na počutje otrok, ampak tudi na njihovo zbranost, spomin in učne rezultate.

Po analizi OECD vročina zmanjšuje sposobnost koncentracije, povečuje utrujenost in lahko vpliva na slabše rezultate pri preverjanju znanja. Številne šolske stavbe namreč niso bile načrtovane za dolgotrajne vročinske obremenitve in pogosto nimajo ustreznega hlajenja.

Po podatkih UNICEF-a je bilo samo leta 2024 zaradi vročinskih valov poučevanje moteno za več kot 900.000 učencev po Evropi.

Evropa razmišlja o prilagoditvah

V nekaterih državah razmišljajo o različnih rešitvah.

Med predlogi so:

zgodnejši zaključek pouka junija,
podaljšanje poletnih počitnic,
prestavitev dela pouka v hladnejše mesece,
več pouka v zgodnjih jutranjih urah,
vlaganje v senčenje, prezračevanje in hlajenje šolskih prostorov.

Strokovnjaki opozarjajo, da nobena rešitev ni idealna. Sprememba šolskega koledarja lahko vpliva na organizacijo dela staršev, turistično sezono in celoten izobraževalni sistem, medtem ko je prenova šolskih stavb finančno zelo zahtevna.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji za zdaj ne razpravljajo o spremembi dolžine poletnih počitnic. Učenci osnovnih šol pouk tradicionalno zaključijo 24. junija, novo šolsko leto pa se začne 1. septembra, kar pomeni približno devet tednov poletnega premora.

Kljub temu tudi pri nas vročinski valovi postajajo vse pogostejši.

V zadnjih letih so temperature tudi v Sloveniji večkrat presegle 35 stopinj Celzija, vročinski valovi pa se pogosto začnejo že junija ali trajajo vse do začetka septembra. To pomeni, da visoke temperature vse pogosteje sovpadajo z zadnjimi oziroma prvimi tedni pouka.

Več pozornosti bo verjetno namenjene šolskim stavbam

Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo morale države poleg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov vse več vlagati tudi v prilagajanje šol podnebnim spremembam.

To vključuje boljše senčenje učilnic, učinkovitejše prezračevanje, zasaditev dreves okoli šol, več zelenih površin in, kjer je potrebno, tudi ustrezne sisteme hlajenja. OECD poudarja, da bo prilagajanje šolske infrastrukture eden ključnih izzivov prihodnjih desetletij, saj se število dni z zelo visokimi temperaturami v številnih državah povečuje.

Bi lahko do sprememb prišlo tudi pri nas?

Za zdaj ni znakov, da bi Slovenija pripravljala spremembo šolskega koledarja. Vendar podnebne projekcije kažejo, da bodo vročinski valovi v prihodnjih desetletjih pogostejši in intenzivnejši tudi v našem delu Evrope.

Če bodo temperature ob koncu junija in začetku septembra še naprej naraščale, bo razprava o tem, kako učencem zagotoviti varno in kakovostno učenje tudi v času ekstremne vročine, najverjetneje postajala vse bolj aktualna.

Koliko trajajo poletne šolske počitnice po Evropi?

Po podatkih mreže Eurydice, ki deluje pod okriljem Evropske komisije, se dolžina poletnih šolskih počitnic med evropskimi državami precej razlikuje.

🇩🇰 Danska – približno 5 do 6 tednov
🇩🇪 Nemčija – okoli 6 tednov
🇳🇱 Nizozemska – 6 tednov
🇫🇷 Francija – približno 8 tednov
🇸🇮 Slovenija – približno 9 tednov (od konca junija do 1. septembra)
🇪🇪 Estonija – okoli 10 tednov
🇭🇷 Hrvaška – približno 11 do 12 tednov
🇪🇸 Španija – okoli 11 tednov
🇵🇹 Portugalska – 11 do 14 tednov (odvisno od starosti učencev)
🇮🇹 Italija – 11 do 14 tednov
🇧🇬 Bolgarija – pri mlajših učencih celo 13 do 15 tednov.

Slovenija ni med državami z najdaljšimi poletnimi počitnicami, vendar so daljše od evropskega povprečja. Na drugem koncu lestvice so predvsem severnoevropske države, kjer poleti praviloma počivajo le šest tednov, medtem ko imajo med šolskim letom več krajših počitnic.