“Pred tekmami je edini strah poraz, ki pa si ga nihče ne želi.”
“Zelo sem navezan na svoje domače mesto. Večina moje družbe so Pirančani in celo otroštvo sem preživel v tem mestu. Všeč mi je njegova zgodovina, prijetni in prijazni ljudje, v poletnem času pa tudi vzdušje, ko celo mesto zaživi s turisti. Nikoli ne bom pozabil brezskrbnega odraščanja, ko smo s prijatelji redno divjali po mestnih ulicah in delali tudi nekaj ‘kažina’, na trgu brcali žogo, se podili s kolesi in kasneje z motorji… Mesto se od moje mladosti do zdaj ni veliko spremenilo,” pravi Tadej, ki je v otroštvu dolga leta treniral nogomet. Hodil je na treninge in tekme, vendar ni bil tako strastno navezan na igro z okroglim usnjem, da bi si želel postati znan in uspešen nogometaš.
“Moja velika strast so bili motorji. Od otroštva sem sanjal motorje in da bi bil nekoč profesionalni dirkač, vendar žal iz tega ni bilo nič. Ko pa sem si pri devetnajstih letih, leta 2015, prvič na roke nataknil rokavice in udaril v vrečo, me je prešinilo, da si to želim. Z dvema kolegoma sem šel klub, katerega ustanovitelj in lastnik Nikola Juretić ga je odprl dobro leto prej, in Sloveniji pokazal, da tudi z Obale lahko pride največja kvaliteta. Tako se je rodila ljubezen, ki traja in traja. Boks je vrhunski šport, ki je fizično izjemno zahteven in gladiatorski. Hkrati pa smo boksarji mirni in prijazni fantje, ki svoje sposobnosti kažemo le v ringu. Naj dodam še to, da moja starša nista bila nikoli povezana ne z boksom, ne s profesionalnim športom. Sta pa športno aktivna kot rekreativca. Očetu se je tudi kasneje, ko sem že par let boksal, izboljšalo zdravstveno stanje, pa je tudi sam začel trenirati. Zdaj je v telovadnici vsaj trikrat tedensko. Na začetku sta bila starša proti temu, da bi se ukvarjal z boksom, kasneje pa sta me začela podpirati. Oče je zdaj moj največji navijač, mama pa me v ringu nikoli ne gleda, temveč zame navija doma,” pove Tadej, ki ne bo nikoli pozabil svoje prve zmage.
Prva je bila najslajša
Komaj nekaj mesecev zatem, ko je šele začel trenirati, je šel postavni mladenič na tekmo. Prvič je zmagal prvega avgusta 2015 in še zdaj ne more pozabiti vrhunskih občutkov. “Kasneje so se zelo hitro začele nabirati zmage. Seveda je prišel vmes tudi kakšen poraz, a to je sestavni del športa in življenja ter šola za nove izzive v prihodnosti. Medalje in pokale imam spravljene doma pri starših v njihovi kantini, ki je tudi moj zelo ljub kotiček, saj se po tekmi rad dobro najem. Boksarji smo namreč večino svojega tekmovalnega obdobja omejeni s hrano in na dietah. Posegam lahko samo po zdravi hrani, odpovedati se moram sladkarijam in pa seveda alkoholu, ki pa itak ne gre z nobenim športom,” pove mladenič, ki je kritičen tudi do slabih razmer v slovenskem boksu.
Na Boksarski zvezi Slovenije se namreč dogaja veliko nepravilnosti, vendar se sam na to ne ozira. “V času priprav naredim tedensko med devet in deset treningi, a mi ni nič težko, saj vem, da je treba za uspehe garati. Treba je imeti trdno voljo in se biti pripravljen tudi veliko odrekati, saj tako v športu kot življenju brez trdega dela težko dosežeš dobre rezultate. V tem športu nameravam biti čim dlje tekmovalno aktiven, kolikor mi bo telo dopustilo. Želim si oditi tudi v tujino, sploh na kakšne dobre sparing priprave, sicer pa je moja osnovna baza BKP. V amaterskem boksu si želim izpolniti svoje sanje in nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu čez dve leti, nato pa se kasneje pri profesionalcih pomeriti za naslov svetovnega prvaka po WBC kategoriji,” razlaga mladenič, ki samo od boksa za zdaj še ne more živeti, vendar se mu obetajo boljši časi, sploh, ko bo šel med profesionalce, kjer je ta šport “showbiznis” in v njem tudi veliko več denarja.
Tadej je zelo hvaležen, da za zdaj večjih in težkih poškodb še ni imel, nabralo se je le dosti manjših, po katerih je zelo hitro okreval. “Sicer pa sem poln energije, rad imam vedno nove izzive, obožujem adrenalin in hitrost, svoj prosti čas pa najraje preživljam s punco Laro, ki sem jo spoznal v začetku lanskega poletja, me podpira in verjame vame, prijatelji in družino. Obožujem tudi dobro hrano, sploh italijansko kuhinjo, in pa trenutke, ko si lahko privoščim tudi kaj sladkega,” se kot iz topa opiše vrhunski športnik, ki ga boste le redko srečali doma. Je preveč nemirnega duha in prepoln energije, da bi dolgo zdržal na mestu.
