Boljši časi za veliko uharico na Krasu

Na Krasu je letos potekalo že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 popisovalcev, ki sinhrono popisujejo veliko uharico, zaradi uharičinega lokalnega imena »gugo«, imenujemo Gugalnica. Rezultati letošnjega popisa so rekordni, sporočajo iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Deli novico s tvojimi prijatelji

Na Gugalnici, ki je potekala 3. marca 2023, se je zbralo več kot 160 udeležencev. Skupaj so
uspeli popisati 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Popis je potekal sinhrono, z
razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča odlično izvedbo štetja in
preprečuje podvajanje štetij.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, ki popis koordinira že od samega začetka, je ob tem
povedal: »Izredno sem vesel, da smo ob srebrni obletnici zabeležili tudi najboljši rezultat. To je
dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati in da se to že kaže tudi na
populaciji.«

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji. Populacija šteje vsega 150
gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni
električni vodi.

Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer so pri varstvu velike uharice sodelovali s
Parkom Škocjanske jame (PŠJ) in Elektrom Primorska (EP), so se pri DOPPS osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo jim je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah.

“Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi
teritoriji velike uharice. To kaže na veliko učinkovitost varstvenih ukrepov, kadar so ti izpeljani
pravilno in ciljno, obenem pa opozarja na nujnost izvedbe le-teh tudi na drugih območjih,” pravijo v DOPPS.

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob zaključevanju projekta Za Kras povedal:
»Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že sedaj je
jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate. Evropska sredstva
so bila porabljena smiselno, pozitivne posledice pa se bodo poznale še vrsto let. Veseli in ponosni
smo, da je PŠJ lahko del te zgodbe o uspehu.«

Tudi na Elektro Primorska so zadovoljni z rezultati. Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana, je povedal: »Na Elektro Primorska se zavedamo, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu Za Kras prepoznali priložnost, da tudi Elektro Primorska pripomore k ohranjanju te redke ptice in se z veseljem odzvali s sodelovanjem v projektu. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno 100 km daljnovodov napetostnega nivoja 20 kV. Zelo smo veseli in ponosni, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo praktično dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je sedaj varnejše za ptice in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Na DOPPS so sicer zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdijo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v
prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjajo na gnezdišča v težavah. Naša
prizadevanja, predvsem na odpravljanju vznemirjanja na gnezdiščih in reševanja problema
elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na celotni populaciji. V
Sloveniji tako letno spremljamo 130 gnezd velike uharice in če se bodo prizadevanja nadaljevala,
se vrsti obetajo boljši časi.