Slovenija je po turističnem potencialu zavidljivo izstopajoča, po njegovi izkoriščenosti pa pravzaprav zelo povprečna turistična dežela.
V letu 2019 je ustvarila 15,8 milijona prenočitev, lani jih je bilo 9,2 ali 42 odstotkov manj. Ankaran, Koper, Izola in Piran so lani ustvarili 2,22 milijona prenočitev ali 26 odstotkov manj.
Od tega jih je bilo v piranski občini 1,27 milijona, kar je največ v državi. Štiri občine so lani ustvarile skoraj eno četrtino vseh prenočitev in dobro četrtino prihodkov slovenskega turizma, ta pa se je pred dvema letoma hvalil s približno 2,6 milijarde evrov prihodkov.
Vsi pričakujejo, da bo turizem letos prinesel več kot lani, ampak rast ni ravno samoumevna. Če slovenska Istra ustvari 600 milijonov evrov letnega turističnega priliva, bi morala v turistično infrastrukturo vsako leto investirati vsaj desetino zasluženih sredstev, pa jih niti približno ne.
Celo najbolj razvita turistična občina si leta ne privošči konkretnejših vlaganj, niti plaž ji ne uspe pravočasno urediti. Kam poniknejo vsi turistični milijoni? Več kot 30 let propadata Taverna in Vojkov dom, stoji projekt Kaštel. Ni dovolj garažnih hiš ne kolesarskih stez.
Piran ima več kot pol stoletja staro in načeto obalo, pred Kempinskim pečejo kebab in bureke. Portorož bi nekateri radi spremenili v Zrče. Kandidat za župana v Kopru izkorišča fekalne odplake za morebitne volilne točke in ga niti malo ne brigajo posledice brezobzirne kampanje. Ta isti kandidat je kot župan štiri leta onemogočal privatniku nakup in prenovo hotela Koper. A tudi brez takih kandidatov v obalnih mestih ne znajo hitro popraviti napak na kanalizacijskih ceveh v obmorskih mestih, kar lahko hitro pripelje do ekološke nesreče.
Država si dovoli prodajo četrtine Portoroža takšnemu lastniku, kot je hrvaški Remisens v Metropolu. Državni lastniki se (pravzaprav podobno kot včasih Popovič pri hotelu Koper) nikakor nočejo odpovedati lastništvu portoroških hotelov, hkrati pa skupaj s stroko in občinskimi vodstvi niti ne pomislijo na številne projekte, ki bi omogočali dolgoročno poslovno stabilnost panoge.
Kako lahko potem v takih razmerah pričakujemo konkurenci primerljivo turistično poslovno platformo, če vsega tega država in občina ne razumeta? Kako gre potem našemu turizmu? No, ja, lahko bi šlo veliko bolje!
Boris Šuligoj
