Evropska komisija je v danes objavljenem letnem poročilu o migracijah ocenila, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Slovenija se je tako znašla med 15 državami članicami Evropske unije, za katere Bruselj ocenjuje, da bi se lahko soočile z večjimi migracijskimi obremenitvami.
Med državami, ki jim po oceni komisije grozi migracijski pritisk, so tudi Hrvaška, Nemčija, Francija, Poljska in baltske države.
Ocena je pomembna tudi za območja ob slovensko-hrvaški meji, vključno s slovensko Istro, vendar sama po sebi ne pomeni, da se je migracijski pritisk na območju Policijske uprave Koper v zadnjem času povečal.
V treh mesecih več kot 8.600 nedovoljenih prehodov
Kako pomembna je meja s Hrvaško pri migracijskih tokovih, kažejo podatki slovenskega ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
Od 12. junija, ko se je začel uporabljati evropski pakt o migracijah in azilu, do 16. septembra letos je slovenska policija obravnavala več kot 8.600 nedovoljenih prehodov državne meje. Več kot 90 odstotkov obravnavanih oseb je v Slovenijo vstopilo iz Hrvaške.
V istem obdobju je bilo registriranih skoraj 8.000 prošenj za mednarodno zaščito.
Podatki se nanašajo na celotno Slovenijo, ne zgolj na območje slovenske Istre.
Zakaj je Slovenija pod drobnogledom Bruslja?
Evropska komisija pri ocenjevanju migracijskega pritiska upošteva več dejavnikov, med drugim število nedovoljenih prihodov, prošnje za azil, število oseb z začasno zaščito iz Ukrajine in tako imenovana sekundarna migracijska gibanja.
Prav slednja so za Slovenijo posebej pomembna. Gre za primere, ko ljudje po prihodu v eno državo Evropske unije nadaljujejo pot v drugo članico.
Slovenski notranji minister Franci Matoz je na to opozoril tudi evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja. Poudaril je, da mora evropski sistem pri ocenjevanju migracijskega pritiska ustrezno upoštevati dejansko obremenjenost posameznih držav.
Slovenija je ob tem izpostavila, da je bilo 34 odstotkov oseb, ki jih je policija obravnavala zaradi nedovoljenega prehoda meje, prvič evidentiranih v evropski podatkovni zbirki Eurodac prav v Sloveniji, čeprav država nima zunanje kopenske meje Evropske unije.
Bo Slovenija zaradi migracij dobila dodatno evropsko pomoč?
Če bo Svet Evropske unije potrdil oceno Evropske komisije, bo Slovenija dobila prednostni dostop do evropskih podpornih ukrepov za obvladovanje migracij.
To pomeni možnost dodatne finančne podpore in pomoči pristojnih evropskih agencij.
Vendar Slovenija ni uvrščena med države, ki se po oceni Bruslja že soočajo z resnimi migracijskimi razmerami. V tej skupini so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska.
Te države bodo lahko zaprosile za zmanjšanje svojih obveznosti v evropskem solidarnostnem mehanizmu oziroma za izjemo od sodelovanja v njem. Slovenija do takšne možnosti na podlagi sedanje ocene ne bo upravičena.
Kaj to pomeni za slovensko Istro?
Za prebivalce obmejnih območij je pomembno predvsem vprašanje, ali se bodo migracijski tokovi odrazili tudi v povečanem številu nedovoljenih prehodov na njihovem območju.
Evropska ocena se nanaša na Slovenijo kot celoto in ne vsebuje ugotovitve, da so se razmere na območju slovenske Istre poslabšale.
Za oceno dejanskega stanja bi bila potrebna primerjava aktualnih podatkov Policijske uprave Koper s podatki iz preteklih obdobij.
Slovenija je sicer junija letos ukinila začasni ponovni nadzor na notranji meji s Hrvaško in Madžarsko. Policija je takrat napovedala, da bo nadzor na mejnih prehodih nadomestila z izravnalnimi ukrepi ob meji in v notranjosti države.
Nova ocena Evropske komisije sama po sebi ne pomeni ponovne uvedbe mejnih kontrol.
Končna odločitev še pred koncem leta
Oceno Evropske komisije bodo morale potrditi države članice v Svetu EU, ki bodo odločale tudi o solidarnostnem mehanizmu za prihodnje leto.
Ta na ravni Evropske unije predvideva najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
Za Slovenijo bo odločitev pomembna predvsem zaradi možnosti pridobitve dodatne podpore pri obvladovanju migracijskih tokov, ki državo še naprej povezujejo z zahodnobalkansko migracijsko potjo.
