Beseda izvira iz izraza ”cardiovascular”, kar pomeni srčno-žilno. Izraz se uporablja za tip vadbe, kjer krepimo srčno-žilni sistem, izboljšamo ”kondicijo” oziroma zmožnost srca, pljuč in mišic med obremenitvijo. Boljša kondicija pomeni manj utrujenosti pri enakem naporu, manj zadihanosti, torej večja pljučna kapaciteta in sposobnost srca prečrpavati več krvi. Pri aerobni vadbi, ki spada prav tako pod ”cardio” vadbo, kjer ostajamo le v aerobnem območju, kjer telo kot gorivo uporablja maščobe in mišice potrebujejo kisik, in sicer 50-60 % in 70-80 % maksimalnega srčnega utripa (okvirno ga izračunamo s formulo 220 – starost v letih).
Oseba stara 40 let bo torej imela maksimalni srčni utrip 180 udarcev na minuto in njeno aerobno območje bo med 90-108 in 126-144 udarcev na minuto. V kolikor se srčni utrip vzpne višje od teh vrednosti, bo sposobnost izvajanja giba precej krajša, saj bodo mišice prej utrujene oziroma izčrpane. Intervali treninga do teh višjih vrednosti pa so vseeno dobrodošli pri zdravih osebah, ki želijo kondicijsko napredovati in izgorevati več kalorij.
Glede na gibanje spadajo kategorijo ”cardio” ali aerobnih vadb vse ciklične vadbe, kjer torej nek gib ali sekvenco gibov ponavljamo dlje časa kakor na primer HITRA HOJA ali TEK, KOLESARJENJE, KOTALKANJE oziroma ROLANJE, TEK NA SMUČEH, PLES oziroma katerakoli dlje trajajoča ciklična oblika gibanja. Taka vadba izboljša spanec, pripomore k nadzorovanju telesne teže, krepi imunski sistem, izboljšuje kognitivne funkcije, zmanjšuje kognitivni upad in Alzheimerjevo bolezen, zmanjšuje tveganje za številne vrste raka, izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje depresijo, izboljša regulacijo glukoze in zmanjša tveganje za sladkorno bolezen, znižuje krvni tlak, zmanjša tveganje smrti zaradi srčnega infarkta ali kapi, zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja, zvišuje samozavest, zbranost, dobro voljo in učinkovitost med psihičnim delom.
Raziskave so pokazale, da imajo tekači 25-30 odstotkov nižjo stopnjo umrljivost kot netekači in živijo približno tri leta dlje, razlogi pa so večja kardiovaskularna pripravljenost, boljša telesna sestava (manj maščob), nižji holesterol, odličen nadzor glukoze in insulina, močnejše kosti, boljša regulacija hormonov in pozitivno nevrološko delovanje. Svetuje se vsaj trikrat tedensko ”cardio” telesno aktivnost, za popolno telesno pripravljenost pa to ni dovolj, saj moramo poskrbeti tudi za moč, gibljivost, ravnotežje … Takšno telesno aktivnost je torej najbolje kombinirati z drugimi oblikami vadb, bodisi v isti vadbeni enoti kakor s samostojnimi vadbenimi enotami, kjer izmenično treniramo vsako vadbeno enoto eno telesno sposobnost, drugič pa drugo. Če se take vadbe še niste lotili in bi radi začeli, se pa le držite načela postopnosti!
