Sredi julija so turistična združenja v Slovenski Istri postregla s podatki o obiskanosti štirih obalnih občin v prvi polovici letošnjega leta. Statistika, ki jo vodijo po številu vplačane turistične takse in torej govori o prenočitvah, kaže predvsem na upad slovenskih gostov, ki so lani junija še lahko vnovčili svoje turistične bone, celovite številke za prvo polletje 2023 pa so v primerjavi z referenčnim letom 2019 višje.
V občini Piran so v prvem polletju v nastanitvenih kapacitetah zabeležili približno 680.000 prenočitev, kar je skoraj toliko kot v enakem obdobju lani. Junija letos je bila ta številka 219.928 prenočitev, kar v primerjavi z lanskim junijem predstavlja 14 % upad. Lani so denimo junija na destinaciji zabeležili 130.565 prenočitev domačih gostov, letos le 71.710.
Pri tem v hotelih beležijo 35 odstotkov več prenočitev tujih gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med tujci je bilo največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Madžarov. V Portorožu upad domačih gostov pripisujejo dejstvu, da so slovenski gostje lani še koristili turistične bone, v Izoli pa dodajajo, da junijska odstopanja pripisujejo predvsem manjši nastanitveni zmogljivosti (junija 5 %), kasnejšemu pričetku poslovanja zasebnikov in slabšemu vremenu.
Uradni statistični podatki turističnega obiska junija 2023 kažejo, da je Izolo v tem mesecu obiskalo 18.296 gostov, ki so skupaj opravili 65.318 prenočitev. Od tega je bilo v hotelih uresničenih kar 49 odstokov vseh prenočitev (32.043), s 24 odstotki jim sledijo apartmajska naselja, z 11 odstotki kampi in ostalo. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja 19 odstotkov manj prenočitev in 25 odstotkov manj prihodov.
Po podatkih portala ttaksa.si so na destinaciji Koper v prvi polovici letošnjega leta zabeležili skoraj 39 tisoč turistov, ki so ustvarili preko 97 tisoč prenočitev. V primerjavi z enakim obdobjem lani, je število prenočitev letos za okvirno 15 odstotkov nižje. Glede na rezultate iz predkovidnega leta 2019 pa je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta 17 odstotkov prenočitev več.
Vračamo se na stanje leta 2019
Struktura turističnega obiska v Izoli v prvih šestih mesecih je skladna s tisto iz leta 2019; domači gosti predstavljajo 55 odstotkov vseh prenočitev, 45 odstotkov pa zajema tuja tržišča. Kot so povedali na Turističnem združenju, z veseljem beležijo predvsem izrazito vračanje obiskovalcev iz primarnih tujih tržišč. V primerjavi z letom 2022 in tudi z 2019 nekatera vidno izstopajo, in sicer Avstrija s kar 47 odstoki več kot leta 2022, tudi nemški gosti Izolo obiskujejo več kot lani (+ 34 odstotkov), prav tako je tudi več Madžarov, Slovakov, Čehov. Izrazito vračanje pa je zaznati pri italijanskih sosedih, ki dosegajo kar 202-odstotno povečanje obiska v primerjavi z letom 2022.
Domači gosti so v Kopru ustvarili približno 30 odstotkov vseh prenočitev, med tujimi gosti prevladujejo tisti iz Nemčije, Avstrije in Italije. V zadnjem času opažajo povečano število gostov z Madžarske, Češke in Poljske. V Kopru turisti povprečno bivajo 2,5 dni. V poletnem času je med njimi veliko zanimanja za morje, veliko se jih odloča tudi za raziskovanje podeželja in okušanje lokalne gastronomije.
Upad predvsem pri sobodajalcih
Kot pravi v.d.v direktorja Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin bo število hotelskih prenočitev po dosedanjih napovedih primerljivo z lanskoletnim, a po naših informacijah upad beležijo predvsem sobodajalci. Na TZP razlagajo, da se po naravni poti hoteli in sistematizirane private nastanitve, ki neprimerno več vlagajo v trženje, polnijo pred manjšimi nastanitvami, torej sobodajalci. V združenju dodajajo, da na upad števila prenočitev vpliva tudi razmerje med kakovostjo in ceno. Junija so sicer v ostalih nastanitvenih kapacitetah (hoteli so torej izvzeti) v občini Piran zabeležili za približno petino manj prenočitev kot junija lani.
Večji upad prenočitev v primerjavi z letom 2022 tudi v Izoli beležijo zasebne nastanitve, torej apartmaji, prenočišča, sobe in stanovanja, in sicer za približno 30 odstkov. Je pa v primerjavi z letom 2019 njihovo poslovanje letošnjega junija približno 30 odstotkov višje. Število nočitev v hotelih v prvem polletju letošnjega leta znaša v Kopru 42 000, medtem ko ostale prenočitvene kapacitete beležijo številko 55 605.
Ni vlaganj, ni razvoja
V prejšnji številki našega časopisa smo pisali o tem, da naši južni sosedi neprimerljivo več vlagajo v turizem kot pri nas. Zdi se, da je še posebej Portorož zastal v razvoju. »Infrastrukturno degradirana destinacija potrebuje intenziven investicijski cikel v javno infrastrukturo, kar od Občine Piran pričakujeta tako gospodarstvo kot lokalno prebivalstvo,« o tem pravi direktor TZP Valentin.
Tu so še lokalne razprtije, s katerimi se ne sooča le Portorož, temveč tudi Koper. V prvem odmeva zgodba kioska, ki so ga postavili sredi kraja, da bi v njem pekli čevapčiče in podobno gostinsko ponudbo, a se je izkazalo, da je objekt postavljen na črno in nadenj se je zvrstila vrsta inšpekcij. Na najnovejši koprski plaži med Žusterno in Semedelo je zgodba še bolj bizarna, saj je nekdanji najemnik plažnega gostinskega lokala zaradi spora z občino novemu najemniku pot do obrata onemogočil kar z avtomobili. Spor rešujejo na sodišču, prikrajšani pa so predvsem obiskovalci plaže, ki si tam ne morejo privoščiti hrane in pijače.
Negativna reklama ni prihranjena niti Hrvaški. V začetku julija so se tamkajšnji mediji razpisali o slabšem junijskem turističnem obisku in ga pripisali predvsem visokim cenam. »V glavni del sezone vstopamo s številom rezervacij, za katerega nikakor ne moremo reči, da je zadovoljiv, velik del pa se lomi na zasebnih nastanitvah. Cene ne ustrezajo povpraševanju in ponudbi na trgu, imamo pa tudi porast števila zasebnih namestitev,« je za Jutarnji list opisal predsednik Združenja potniških agencij pri hrvaški gospodarski zbornici Boris Žgomba. Dodal je, da padec rezervacij opažajo povsod, od Istre do Dalmacije.
Hrvaška turistična skupnost (HTZ) je te navedbe demantirala, saj njihove številke kažejo za 15 odstotkov več turističnih prihodov in za 10 odstotkov več nočitev kot v enakem obodbju lani. Izpostavili so, da so na Hrvaškem od začetka leta do minule srede zabeležili 6,41 milijona prihodov in 25,16 milijona nočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 15-odstotna rast po številu gostov in 10-odstotna rast po številu nočitev.
V HTZ so zavrnili tudi navedbe medijev o manjšem zanimanju turistov za najem zasebnih namestitev oziroma apartmajev. Po pisanju Jutarnjega lista je bil najem apartmajev v hrvaški Istri med 1. in 25. junijem za osem odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. V HTZ pa so nižji odstotek pripisali vse večjemu številu ležišč v zasebnih namestitvah. Poudarili so še, da turistični promet na Hrvaškem dosega stabilno rast in pozitivne trende.
Napovedi so vseeno optimistične
V HTZ so povedali še, da so napovedi za preostanek turističnega leta zelo dobre. Podobno optimistični so pri nas. »Število hotelskih prenočitev bo po dosedanjih napovedih primerljivo z lanskoletnim, pri čemer velja poudariti, da hotelirji dosegajo višje cene za prodano hotelsko sobo. Po besedah hotelirjev bosta julij in avgust dobro zasedena s številom prenočitev, ki bodo po vsej verjetnosti presegle lanskoletne,« je povedal Aleksander Valentin.
Uradni podatki in njihova analiza tudi v Izoli kažejo na običajno sezono, prav tako so dobre napovedi hotelirjev. »Po napovednih naših večjih nastanitvenih obratov se še vse do konca avgusta obeta dober obisk, saj so nekatere nastanitve že v celoti rezervirane, večina pa beleži tudi preko 90 odstotkov rezerviranih kapacitet,« pravijo tudi v koprskem Zavodu za mladino, kulturo in turizem.
