Ob otvoritvi razstave v gradu Miramar, so poudarili, da Maksimiljan ni bil le ljubitelj znanosti, potovanj, botanike in fotografije, temveč tudi zbiratelj. Zbrana dela so tako zopet del miramarske zbirke. Kot je dejala umetnostna zgodovinarka Alice Cavinato, je Maksimiljan umetniška dela začel zbirati že kot mladenič, kupoval jih je v starinarnicah in prek drugih kanalov. Ena od slik, ki so se vrnile v grad, je delo Bernarda Strozzija (La testa di Vecchia), ena pa je domnevno delo Jacopa Bassanija (Ritratto d’uomo). Ostali dve platni, ki sta del umetniška ciklusa o petih čutih, pa sta delo nemškega umetnika Johanna Heinricha Schönfelda (Il gusto in L’odorato).
Postopek vračanja zbirke iz 17. stoletja je po poročanju Primorskega dnevnika sprožila direktorica Miramarskega muzeja Andreina Contessa, ki od začetka vodenja muzeja hkrati z zgodovino podaja tudi manj znano naracijo Maksimiljana in njegove žene Charlote Belgijske.
Sprememba v vodstvu Miramara
Contessi se sicer 20. junija izteka mandat na čelu Miramarskega gradu, po pravilih, ji ga ne morejo podaljšati. Kot piše časnik, je pod njenim vodstvom miramarski park zasijal v sijaju, kot za časa Maksimilijana in Charlote. Prenovili so zapuščene rastlinjake in gradič nad Grljanom, odprli muzejske trgovine, ustanovili semensko banko za avtohtone sort dreves in na ta način poskrbeli za nadomestitev dreves, ki jih bo zaradi bolezni ali starosti treba posekati. Izbrali so tudi nove upravitelje grajske kavarne, ki bodo po novem morali pripravljati tudi pester kulturni program.
Kdo vodil bo Miramarski grad v prihodnje, še ni znano. Odločitev bo sprejelo ministrstvo za kulturo, kjer lahko začasno imenujejo vršilca dolžnosti direktorja. Ta bi najverjetneje delo koordiniral na daljavo, kar po pisanju časnika ni najboljša rešitev. Grad Miramar se sicer uvršča med deset najbolj obiskanih italijanskih znamenitosti.
