Raziskava v Braziliji
Raziskovalci z Zvezne univerze v Riu de Janeiru in Inštituta Oswaldo Cruz so v dveh naravnih rezervatih v atlantskem gozdu v Braziliji postavili svetlobne pasti, v katerih so zbrali 52 vrst komarjev. Nato so iz vzorca več kot 1.700 osebkov izločili samice, ki so se hranile s krvjo. Od tega števila jih je 24 vsebovalo prepoznavno DNK.
Človeška kri kot prevladujoč vir za komarje
Analiza je pokazala, da je bila v 18 vzorcih najdena človeška DNK. Drugo največjo skupino so predstavljale ptice – zaznali so kri šestih različnih vrst ptic –, medtem ko so kri dvoživk, glodavcev in psov našli le v posameznih vzorcih. »Tukaj dokazujemo, da imajo vrste komarjev, ki smo jih ujeli v ostankih atlantskega gozda, jasno prednost pri hranjenju s človeško krvjo,« je povedal Jeronimo Alencar, biolog z Inštituta Oswaldo Cruz.
Krčenje gozdov kot vzrok
Raziskovalna skupina navaja več razlogov za velik delež ljudi kot vira hrane, najbolj očiten pa je ta, da zaradi okrepljenega krčenja gozdov na teh območjih preprosto živi več ljudi. »Z manj razpoložljivimi naravnimi možnostmi so komarji prisiljeni iskati nove, alternativne vire krvi. Na koncu se zaradi praktičnosti pogosteje hranijo z ljudmi, saj smo na teh območjih najbolj razširjen gostitelj,« je pojasnil Sergio Machado, mikrobiolog z Zvezne univerze v Riu de Janeiru.
Nadaljnji koraki
Znanstveniki poudarjajo, da je potrebna podrobnejša analiza, ki bi lahko vključevala tudi boljše metode lovljenja žuželk. Svetlobne pasti namreč pogosteje privabljajo lačne komarje, medtem ko se tiste, ki so se nedavno hranili, težje ujame, saj raje počivajo. Boljše razumevanje prehranskih navad komarjev bi lahko izboljšalo strategije preprečevanja bolezni. Raziskava je bila objavljena v reviji Frontiers in Ecology and Evolution.
Čudežni pripravki: Da se komarji ne bodo več približali vašemu domu
