God sv. Gregorja, ki ga praznujemo 12. marca, po izročilu napoveduje pomlad in dneve, ko bo spet več svetlobe in toplote. Po starem julijanskem koledarju se je gregorjevo do 16. stoletja praznovalo prav na dan začetka pomladi.
V skladu s slovensko dediščino se na gregorjevo ptički ženijo, sicer pa slovensko ljudsko izročilo pozna še več drugih dnevov, ki so povezani z ljubeznijo, med njimi sta najbolj znana valentinovo, ki ga praznujemo 14. februarja in urbanovo, ki ga praznujemo 25. maja in vendar se je gregorjevo v preteklosti daleč najbolj uveljavilo.
“Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so,” je Oton Župančič zapisal v Dumi, objavljeni pred 111 leti. Sv. Gregor je po starem julijanskem koledarju godoval na prvi pomladni dan, torej 21. marca, a se je praznovanje njegovega godu z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec.
Ena tistih navad, ki se je obdržala vse do danes je spuščanje različnih plovil z gorečo svečo po potokih. Krščanstvo je stara verovanja skušalo zatreti oziroma jim popolnoma spremenit pomen. Tako se je šega spuščanja luči po vodi prenesla na nove dneve v letu, preoblikovala svojo podobo in kot razlog spuščanja luči po vodi uvedla motive povezane s Cerkvijo in rokodelskim delom ob umetni svetlobi.
