Ali si bomo ta teden zapomnili po čem posebnem? Po zares dolgem času lahko bolj normalno prehajamo slovensko mejo in za obisk trgovine, pošte, gostilne ne potrebujem več dokazil in osebne izkaznice.
Ali je zaradi tega čutiti kakšno posebno navdušenje, ali to razumemo kot vračanje v običajen vsakdan? Nič ne kaže na to. Ponovno je treba razumeti, brati in ponovno brati, kaj in kje je sedaj zares dovoljeno. Torej bom še s seboj nosil vsa dokazila, ker nikoli ne vem, kdo in kje jih bo navkljub sproščanju ukrepov od mene zahteval.
Ali bomo v sredo v gledališču še zmeraj sedeli s papirnatimi sosedi, pa še ne vem. Ne razumem, ali bova z ženo sedaj lahko v kinu sedela drug poleg drugega ali naju bo moral pred okužbo še vedno čuvati prazen stol. Odgovorni me tudi spominjajo na priporočila NIJZ, ki govorijo o nošenju mask in prezračevanju prostorov. Do sedaj sem bil prepričan, da so maske v zaprtih prostorih zakonska obveza in priporočilo NIJZ. To so stvari, ki jih še vedno ne razumem.
Zakaj so enostavna in jasna sporočila postala tako zapletena? Ta teden pa sem srečal kar nekaj ljudi, ki jih prej nisem poznal, tudi nisem prav veliko vedel o njih. Vedel sem, kaj delajo, kaj so dosegli na svojem področju, ne pa tudi, kakšni so. In pogovori so bili izjemni. Vsi veliki pozitivci. Nič jih ne ustavi. Pravijo, da jih jezijo ljudje, ki pravijo, da je nekaj nemogoče narediti, ali da se tega v tem okolju ne da narediti. Da so njihovi cilji utopija. A jih to ne moti. Prav nič jih tudi ne moti, da sedaj vedo, da obstaja v njihovi okolici kar nekaj ljudi, ki bodo samo sedeli in čakali, da jim spodleti. Ne bojijo se delati napak, ampak se iz njih učijo. Nekatere med njimi bomo poslušali to sredo v Gledališču Koper. Mene so spravili v dobro voljo. Če imate občutek, da vsi ljudje okrog vas delajo samo v svoje lastno dobro, se vidimo v sredo v gledališču in prepričali se boste, da temu ni tako. A mislite, da so takšni ljudje pripravljeni iti v politiko in dokazati, da je lahko tudi politika ponovno nekaj dobrega?
Tomaž Perovič
