Danilo Markočič, izteka se vaš prvi mandat kot župan Izole. Kaj bi spremenili, če bi lahko?
V veliko čast si štejem priložnost, ki so mi jo volivci in volivke dali pred štirimi leti, da lahko vodim našo občino. Rad imam Izolo in to sem dokazoval v vseh vlogah, ki sem jih preizkusil na svoji poklicni poti in zasebnem življenju. Če se na hitro ozrem zgolj na zadnja štiri leta, sem iskreno ponosen na to, kako se je Izola razvila v tem času. Seveda pa se najde tudi trenutek, ki bi ga danes izbrisal ali izpeljal drugače. Da omenim tistega, ki ga najbolj obžalujem, ker je prizadel tudi mojo družino. Ko smo se pred slabimi štirimi leti doma pogovarjali o tem, ali še zmoremo negovati oljčnik, ali časa za to ni več dovolj, smo se odločili, da bo oljčnik moral počakati na druge čase. In odločili smo se za prodajo oljčnika, saj potrebuje nego, skrb, delo. Če bi danes tehtal isto odločitev, se ne bi odločil enako. To, da nisem pomislil, da bi lahko ljudje v moji odločitvi našli željo po zaslužku in ne zgolj željo po razbremenitvi, si očitam še danes. S tem sem namreč dal povod zarot žejnim posameznikom, da tolmačijo in komentirajo moje dejanje v povezavi s funkcijo, ki sem jo opravljal odgovorno. Zavedam se, da smo funkcionarji ves čas pod budnim očesom javnosti in prav je tako. Nisem pa pričakoval, da bodo nekateri posamezniki izkoristili moč besede in medijev za obtoževanja, ne da bi pred tem ljudem predstavili vsa dejstva in podatke iz vseh zornih kotov ali informacije vseh vpletenih.
Izolanke in Izolani vas poznajo kot zelo odprtega, povezovalnega človeka, ki mu delo ni tuje, rad pomaga in je v odnosu do sočloveka prijazen. So to kvalitete, na katere prisegate, ali ste v času svoje politične aktivnosti ugotovili, da je potrebna oziroma bolj kot to, pomembna preračunljivost?
Tisti, ki me poznajo bodo gotovo potrdili, da se v tem času nisem spremenil kot človek. Ostajam zvest lastnostim, ki so me izoblikovale. Menim celo, da mi je uspelo nekaj tega vnesti tudi na Občino, ki je postala prostor v službi Izolank in Izolanov. A ker me danes gostite kot kandidata, bi izkoristil to vprašanje, da poudarim zadovoljstvo, ki ga čutim ob pogledu na člane Izolske županove liste. Gre za ljudi, ki so v izolski družbi spoštovani in prepoznani kot strokovnjaki na svojih področjih. Ljudje, ki jih občani in občanke poznajo in jim zaupajo. S svojimi dejanji so že v preteklosti dokazali, da jim je mar za Izolo. Srčno upam, da bodo za to nagrajeni na prihajajočih volitvah in bodo lahko s svojim delom nadaljevali še bolj zavzeto.
V času volilnih kampanj kandidati obljubljate veliko. V mandatu, ki sledi izvolitvi, občani spremljamo zgolj obljube izvoljenega kandidata. Po čem se vaš program razlikuje od programov drugih kandidatov?
Če dovolite, bom odgovor začel z ugotovitvijo, do katere lahko pride vsakdo, ki pogleda moj program izpred štirih let. Realizirali smo ga skoraj v celoti, z izjemo vprašanja stanovanjskega sklada in prenove Arigonija. Smo pa namesto omenjene prenove v načrte vključili gradnjo novega kulturnega centra. To dvoje bomo rešili v prihajajočem mandatu. Sicer pa ne poznam programov kolegov, ki se potegujejo za položaj župana Izole, zato vam ne morem neposredno odgovoriti na vprašanje. Lahko pa zatrdim, da so tudi tokrat v programu, ki ga ponujam Izolankam in Izolanom projekti, ki jih lahko realiziramo. Vemo, kako in zato verjamem, da bo čez štiri leta ugotovitev občank in občanov enaka kot tokrat – realizacija programa bo polna. Če nam bodo ljudje namenili dovolj glasov za ponovno izvolitev, bomo naredili vse, kar obljubljamo.
Program je res zelo ambiciozen, a realen. In s tem se zavezujem Izolankam in Izolanom in jih obenem vabim, da se udeležijo volitev in obkrožijo številko 4 za Izolsko županovo listo in številko 6 zame.
