Izolska občina je, prav tako kot koprska in piranska, letos dobila novega župana, Danila Markočiča, ki smo ga povprašali o izstopajočih investicijah, razvoju zaledja in viziji Izole v prihodnosti. Zaupal nam je tudi, da je ponosen oče in »nono«, kar nekaj prostega časa pa posveti svojim oljkam.
Katere so tiste najbolj vidne investicije, ki se jih boste lotili v letošnjem letu?
Proračun Občine Izola za leto 2019 predvideva 24,59 milijona evrov prihodkov in 24,64 milijona evrov odhodkov. Investicijam je namenjenih 7,51 milijona evrov, največ sredstev pa bo namenjenih za komunalno opremljanje Cone mestne industrije (CMI) in izgradnjo kanalizacijskega omrežja med Izolo in Šaredom ter zapiranju deponije nenevarnih odpadkov. Do začetka novega šolskega leta načrtujemo dozidavo podružnične šole v Kortah, in sicer dve učilnici in sanitarije za potrebe otroškega vrtca organiziranega znotraj objekta ter ureditev šolskega igrišča.
V kolikor bomo skupaj z Javnim zavodom za podjetništvo Izola (JZP Izola) uspešni na prijavi na nov razpis Ministrstva za kulturo, sledi 2. faza obnove palače Besenghi degli Ughi. Besenghijeva palača je po opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih v okviru prve faze v bistveno boljšem stanju. Restavriran je omet, zamenjano je stavbno pohištvo (okna, vrata, balkon), restavrirana je skulptura beneškega leva, kamniti portali in tlaki v avli objekta ter obnovljeno zunanje stopnišče. Občina bo tudi v prihodnje stremela k nadaljevanju faznega urejanja palače v skladu s pridobljenimi sredstvi s končnim ciljem, da bi jo enkrat obnovili v celoti.
Občina je skupaj z JZP Izola letos kandidirala na razpis za pridobitev evropskih sredstev (LAS Istre) za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo ribiškega muzeja na enem izmed industrijsko opuščenih območij.
Po zaključenih restavratorsko-konservatorskih delih in arheoloških raziskavah za celotno stavbo nekdanje občinske palače na Verdijevi ulici 1 nadaljujemo z analizo in izvedbo projekta statične sanacije objekta ter vsega potrebnega za pridobitev gradbenega dovoljenja za palačo, v kateri bi bili v pritličju umeščeni prostori za izvajanje kulturnega programa oz. večnamenska dejavnosti, v prvem nadstropju pa protokolarni prostori.
Posebno pozornost bo občina namenjala obnavljanju občinskih stanovanj in oddajanju le teh svojim občanom v najem. JP Komunala Izola bo po pooblastilu Občine pričela z vsemi potrebnimi aktivnostmi za ureditev novih stanovanj. Ocenjujemo, da bi bila: 3 nova stanovanja na Smrekarjevi ulici 52 vseljiva predvidoma do konca leta 2019, 5 na novo pridobljenih stanovanj na Južni cesti 20 bi bilo vseljivih predvidoma v začetku leta 2020 (za ureditev le-teh potrebno še pridobiti gradbeno dovoljenje) in 7 do 10 že obstoječih stanovanj, v katerih je potrebno izvesti le vzdrževalna dela, bodo urejena do jeseni 2019.Višina sredstev namenjena za investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanj je ocenjena na 81.000 evrov, za novogradnje pa je namenjenih 670.000 evrov. Prednostne kategorije prosilcev se opredeli za potrebe vsakokratnega razpisa. Zadnji razpis za oddajo stanovanj je bil objavljen leta 2015.V letošnjem letu je predviden naslednji razpis za dodelitev stanovanj, pri katerem bo ponovno dana prednost mladim, mladim družinam in bolj izobraženim prosilcem.
V medijih je zadnje čase odmevala afera R Mercuri. Na kateri točki je trenutno postopek in kakšni so ukrepi občine?
Občina Izola je uspela zagotoviti in deponirati sredstva v višini 1,9 milijona evrov za poplačilo izvršbe, ki je postala pravnomočna konec leta 2018, tik preden sem prevzel županovanje. Postopki so še v teku, sredstva so rezervirana, plačila pa še nismo izvedli. Večkrat pa sem poudaril, da je ta odločitev zelo nevaren precedens, saj uvaja sodno prakso, ki lokalnim skupnostim zelo omejuje odločanje o razvoju prostora, ki je v njihovi ustavni pristojnosti.
Kje vidite največ možnosti pri povezovanju z ostalimi obalnimi občinami oz. katere aktivnosti se že odvijajo v tej smeri, če se, in katerih konkretnih rešitev se lahko nadejamo do konca mandata (morda tudi beseda o ureditvi obalne ceste).
Lani je bila med Mestno občino Koper in Občino Izola podpisana projektna naloga za Regionalni prostorski načrt v teku pa je priprava Regionalnega prostorskega načrta z naslovom: Priobalni pas Koper-Izola. Na izolskem delu obalne ceste načrtujemo ureditev kolesarske steze, za kar je Občina sredstva že prejela v okviru različnih virov financiranja (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski strukturni in investicijski skladi in Kohezijski skladu EU), postavitev javne razsvetljave, kolesarskih servisnih točk in števca za štetje števila kolesarjev. Javna razsvetljava se bo uredila vse do predora Šalet, vključno z razsvetljavo v predorih.
Razvoj zaledja?
Za podeželje bo pomembna investicija izgradnja fekalnega kolektorja med Izolo in Šaredom. Obenem bo ob izkopu za fekalni kolektor vgrajena tudi optika, ki bo tako pripeljana do izolskega zaledja. Načrtujemo tudi projekt obuditve arheološkega najdišča Kaštelir, ki se nahaja v izolskem zaledju, v kolikor bomo skupaj z JZP Izola uspešni na prijavi za razpisana evropska sredstva. Do začetka novega šolskega leta načrtujemo dozidavo podružnične šole v Kortah in sicer dve učilnici in sanitarije za potrebe otroškega vrtca organiziranega znotraj objekta ter ureditev šolskega igrišča. Za izgradnjo garaže Prostovoljnega gasilskega društva Korte bo občina proti koncu letošnjega leta pripravila razpis za izbiro izvajalca del. V tem letu bo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Vizija za Izolo v prihodnosti?
Sem rojen Izolan in zame je Izola vedno bila in bo najlepše mesto na Mediteranu. Želim si, da bi Izola dobila sloves mesta, ki daje priložnost vsem. Kot župan želim povezovati urbani del z zaledjem ter spodbujati enakomeren trajnostni razvoj v katerem so občanke in občani aktivni kreatorji svojega okolja, življenja in kakovosti bivanja. Povezani in aktivni lahko krepimo podobo mesta in občine v kateri je varno in prijetno živeti v medgeneracijskem sožitju. Kraja, ki ponuja bogate kulturne vsebine in možnosti za osebno rast, občinska uprava pa je prijazen in učinkovit servis občankam in občanom. V prihodnje vidim Izolo kot mesto v katerem bodo mladi našli svoj prostor, možnosti izobraževanja in izražanja svojih idej ter na podlagi dobrih zaposlitvenih možnosti tudi spodbudne pogoje za ustvarjanje družin. To je moj pogled na Izolo kot jadransko gazelo in prepričan sem, da take kraje zelo radi obiskujejo tudi turisti, ki so za doživetje pripravljeni dobro plačati. Del te vizije smo že začeli uresničevati s spremembo načina dela v občinskem svetu. Vedno sem poudarjal svoje mnenje, da politične koalicije na lokalnem nivoju niso učinkovite, zato se tako o dolgoročnih razvojnih izzivih kot o pragmatičnih operativnih odločitvah pogovarjamo z vsemi svetniškimi skupinami. Kulturo dialoga in iskanja najboljših rešitev za razvojne izzive pa želim kot župan gojiti tudi z vsemi drugimi deležniki. V teh pogovorih pa vedno na prvo mesto postavljam kakovost življenja Izolank in Izolanov.
Kdo je Danilo Markočič, ko ni župan?
Čeprav mi županovanje precej skromno odmerja čas za zasebne aktivnosti, pa v zasebnem življenju ostajata prioriteti družina in oljkarstvo. Sem oče in nono, našo družino pa povezuje tudi skrb za oljčnik s približno 1300 oljkami. Predsedujem Društvu oljkarjev slovenske Istre, vendar sem po prevzemu županskih nalog izrazil željo, da društvo izvoli novega predsednika. Postopki so že v teku.
