Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu Univerze v Ljubljani se je letos lotila večjih investicij. Nekatere so vidne že v okolici, druge novitete pa so skrite v sami stavbi fakultete. O tem smo se pogovarjali z dekanom, izr. prof. dr. Petrom Vidmarjem.
V letošnjem letu ste se lotili večjih investicij. Kaj boste zgradili?
Delamo nov pomol, ki bo končan še letos. Gre za poseben pomol, kjer bo nameščena oprema za reševanje, za potrebe šolanja pomorščakov. Uporaben pa ne bo samo za študente, temveč tudi za tiste aktivne pomorščake, ki morajo obnavljati razne pomorske certifikate. Vsak, ki pluje, mora na pet let obnavljati certifikate. Investitorji so poleg nas še Ministrstvo za infrastrukturo – Uprava za pomorstvo in Ministrstvo za šolstvo, in pa tudi srednja šola. Obnovili smo že star pomol, sedaj so se lotili gradnje novega.
Kako potekajo dela pri gradnji pomola?
Pri gradbenih posegih v morju je vedno nekaj posebnosti, ker ne veš, kaj te čaka. Ob pomolu je območje kulturne dediščine (rimske najdbe) in zaradi tega so bile raziskave pomemben del investicije. Gre za normalen del projekta, veliko stvari pa se odkrije ob samem delu. Kot rečeno, bo pomol končan še letos, v roku dveh mesecev bodo končana groba gradbena dela, pomol pa bo končan do konca leta.
Kaj je posebnost tega pomola?
Na pomolu bo montirana oprema, to so čolni za reševanje na posebnih dvigalih, ki spuščajo in dvigajo čolne, skratka tako, kot je na ladji. To je ladijska oprema za reševanje s čolni in mehanizmi za spuščanje. Takšnega pomola v Sloveniji še nimamo. Pomol bo nov, imeli bomo novo opremo in prepričan sem, da bo to najbolj sodoben pomol v širši okolici. Osebno menim, da je pri šolanju pomorščakov nujen in brez njega skorajda ne gre. Kot vemo, je pomorski poklic normiran, kar pomeni, da ga urejajo mednarodne konvencije, ki jih predpisuje Mednarodna pomorska organizacija. Skladno s temi direktivami se morajo pomorščaki šolati na takšni opremi. Naši študentje so do sedaj hodili na Reko, kjer imajo takšno opremo. Menim pa, da moramo kot fakulteta urediti te stvari doma. Potreba in ideja o pomolu izhaja že iz leta 2008. Takrat smo imeli presojo s strani EMSE (Evropska agencija za pomorsko varnost), ki na pet let ocenjuje države članice in njihove sisteme, izobraževanje, certificiranje in vse kar spada zraven. Že takrat so pričeli dajati opazke, da nimamo prave opreme in ustreznih prostorov.
Kakšna je višina investicije za nov pomol?
Višina investicije je milijon in pol. Gre za zelo vidno investicijo, ki je vključena v okolje.
Na fakulteti se lahko pohvalite tudi z novim simulatorjem. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Drži, zaključili smo z izjemno pomembno investicijo novega simulatorja za usposabljanje pomorščakov oziroma študentov pomorstva. Simulator je multifunkcijski, kar pomeni, da se lahko uporablja tudi kot laboratorij z uporabo računalnikov. Simulator nudi več možnosti, ni samo enonamenski, saj ima simulacijska orodja za prometnike in elektrotehnike. V istem prostoru je poleg simulatorja tudi nadomestni center WTS ( Wessel traffic service) Uprave za pomorstvo. Gre za storitev upravljanje z ladjami na morju. Investicija je bila zelo visoka, saj vključuje radarje, antene, komunikacije in kamere po celi obali. Ker gre za kritično infrastrukturo, so morali nekje narediti še redundantni center, v primeru, da bi pri njih kaj izpadlo, lahko tako sistem WTS še vedno obratuje. Tako bi lahko v času, ko njihovi prostori niso funkcionalni, upravljali z WTS od tukaj. Tega dela in opreme študenti ne uporabljajo.
V istem prostoru pa je tudi nov simulator?
Tako je, simulator je v istem prostoru . Tudi operaterji se morajo nekje šolati. Zato smo v isti učilnici, kjer je ta konzola, naredili učilnico z vsemi orodji in simulatorji, da smo dobili celoto za učenje in usposabljanje. V istem prostoru se lahko delajo tudi analize pomorskih nesreč oziroma dogodkov. Star simulator še vedno deluje, vendar se mu že poznajo leta, saj je že zelo dolgo v uporabi. Pri novem simulatorju je dobro to, da ni pomemben samo za en predmet, temveč se lahko uporablja za več predmetov: komunikacije, radar, elektronsko karto, navigacijo, strojni simulator. Sedaj imamo lahko vse na enem simulatorju, tako da samo preklopimo med kanali.
In kakšna je bila višina investicije simulatorja?
Investicija se je delila med nas, srednjo šolo in upravo za pomorstvo. Približno 100.000 evrov, ni pa še čisto zaključena, ker je potrebno dokupiti še programsko opremo, kar bo spet velik strošek. Govorim o več sto tisočih evrih.
Pohvalite se lahko še s tretjo investicijo. Katera je to?
Staro ladijsko strojnico oz. laboratorij za ladijsko strojništvo smo gradbeno uredili, spraznili in ponovno vzpostavili laboratorij ter strojnico z orodji. Naša želja je, da bi imeli v tem prostoru ponovno fizične motorje z generatorji. Gre za simulacijo ladijskega motorja. Točno tak motor je na ladji in v času študija je izjemno pomembno, da študentje spremljajo delovanje motorja. Želimo ga nadgraditi na način, da bi imeli v spodnjem delu strojnico s pogonskimi motorji, zgoraj, kjer imamo nov simulator, pa bi pošiljali ukaze oziroma bi upravljali strojnico kot na pravi ladji.
Danes je vse v fazi investicije in bo kmalu realizirano. Za nove študente ladijskega strojništva bo to pomembna pridobitev, saj bodo imeli možnost usposabljanja na visokem nivoju, skoraj tako kot na ladji. Naša želja je, da spravimo tehniko na naši fakulteti na višji nivo, da postanemo boljši in da dajemo kar največ znanja našim študentom. Za vse to pa potrebujemo visoko kakovostno opremo. Študenti se veliko več naučijo v praktičnih primerih, kot pa samo na predavanjih, zato smo usmerili fokus prav v to. Imamo še več idej, ampak kar se tiče investicij, so tri omenjene najbolj pomembne.
Razmišljate še o eni novosti ?
Iz Luke Koper smo dobili dvigalsko kabino in želimo narediti simulator ladijskih dvigal. Dobili smo kabino, sedež, na okna bomo dali monitorje na vse strani in tako dejansko narediš 3D simulator. S tem bi imeli študenti občutek globine in pogled kot v pravem dvigalu. Naša želja je, da vzpostavimo dvigalsko kabino, saj bi to pomenilo, da bi lahko usposabljali osebe za ta poklic. Pomembno je z vidika pridobivanja prakse, da tisti, ki se učijo, ne rabijo že takoj na začetku na dvigalo, ampak naredijo določeno število ur na simulatorju in se na tak način usposabljajo. Lahko se lotimo tudi optimizacije dela dvigal, česar se ne da testirati na pravem dvigalu, medtem ko na simulatorju postanejo tovrstne zadeve bolj možne.
Petra MežnarcOglasno sporočilo.
