Divji šparglji, ki sicer vsebujejo 90 odstotkov vode, malo natrija in nizek odstotek lipidov. Vsebujejo tudi zelo malo kalorij, le 25 na 100 gramov. Zaradi svoje sestave so še posebej primerni za vključevanje v nizkolarične diete. Bogati so z vitamini B, C, E in K.
Protivitamin A ima pomembno vlogo pri zaščiti las, kože in sluznic. Vitamin B, pomaga aktivirati presnovne procese, vitamin C, pomaga krepiti imunski sitem, Vitamin E ima antioksidantne lastnosti in preprečuje staranje kože, Vitamin K pa je pomemben za pravilno delovanje kosti in mišic.
Šparglji imajo veliko pozitivnih lastnosti
Divji šparglji vsebujejo tudi kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Nizka vsebnost natrija ima tudi anticelulitni učinek, hkrati pa tudi preprečuje zastajanje vode. Šparglji vsebujejo tudi veliko folne kisline, ki je priporočljiva za nosečnice in pravilen razvoj ploda.
Poleg tega imajo šparglji tudi razstrupljevalne lastnosti za jetra in ledvice. Šparglji so tudi antioksidant ter delujejo protivnetno.
Vseeno pa uživanje špargljev ni priporočljivo, za ljudi s protinom, težavami z ledvicami in okužbami sečil.
Šparglji sodijo v vrsto zelnatih trajnic, v Sloveniji pa uspevajo štiri vrste: navadni špargelj (tega lahko gojimo), lasasti, obmorski in ostrolistni ali divji.
Ker vsebujejo veliko kroma pa so primerni za ljudi s sladkorno boleznijo, ta mineral namreč občutno znižuje raven sladkorja v krvi.
Šparglji: Kako izbrati dobre?
Na trgu in v trgovinah boste naleteli tako na zelene in vijolične šparglje kot na belo-rumene beluše. Z biološkega stališča so zeleni najbolj zdravi, ker vsebujejo največ vitaminov in mineralov, zato izberite takšne, ki so čim bolj debeli in čvrsti. Če so videti že uveli, oleseneli ali so celo gumijasti na otip, niso več sveži in jih raje ne kupujte, ker v njih ni več veliko dragocenih hranil. Svežino pa lahko preverite tudi tako, da jih popraskate, kjer so bili odrezani, če se iz njih pocedi sok, so še vedno sveži.
