Gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge s sedeži v obalno-kraški statistični regiji so lani povprečno zaposlovali okrog 25.000 oseb in so Ajpesu skupaj poročali o 6,6 milijarde evrov ustvarjenih prihodkov. Večino, 6,2 milijarde evrov, so ustvarile gospodarske družbe, ki tako po številu zaposlenih kot po prihodkih predstavljajo 4,2 odstotka vseh slovenskih družb.
Prihodki so se znižali
Prihodki obalno-kraških družb so se v primerjavi z letom 2022 znižali, in sicer nominalno za tri, ob upoštevanju inflacije pa za 10 odstotkov. V celotni Sloveniji so v tem času nominalno zrasli za 0,3 odstotka.
Skoraj 76-odstotno znižanje prihodkov, v znesku 49 milijonov evrov, so zabeležili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Za 238 milijonov (9,7 odstotka) so se znižali prihodki v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, za 69 milijonov evrov (4,4 odstotka) pa v dejavnostih prometa in skladiščenja.
Prihodki iz gradbene dejavnosti so se medtem povečali za skoraj 51 milijonov evrov (12,2 odstotka), pri poslovanju z nepremičninami pa za 20 milijonov (46 odstotkov).
Kaj pa plače?
Z dobičkom so poslovale 3303 družbe, z izgubo pa 1584. Neto povprečna bruto plača je znašala 2161 evrov. V primerjavi z letom 2022 se je zvišala za 151 evrov oziroma za 7,5 odstotka, kar pomeni, da se je malo več kot uskladila s 7,4-odstotno povprečno letno inflacijo. V primerjavi s povprečjem slovenskih gospodarskih družb je bila za 57 evrov nižja.
Struktura obalno-kraškega gospodarstva se razlikuje od povprečne slovenske predvsem zaradi pomembnejše vloge dejavnosti prometa in skladiščenja, ki zaposluje 22,9 odstotka vseh delavcev in ustvarja 24 odstotkov prihodkov, torej 1,5 milijarde evrov. Približno petina tega, 312 milijonov, odpade na Luko Koper, je mogoče razbrati iz njenih objav.
Katere dejavnosti imajo največ prihodkov?
Največ prihodkov v obalno-kraški regiji, skoraj 36 odstotkov oziroma 2,2 milijarde evrov, ima dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V tej dejavnosti se je v letu 2023 tudi najbolj povečala neto dodana vrednost na zaposlenega, za približno 35 odstotkov, in sicer skoraj v celoti zaradi ene družbe, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov, saj je vlada lani znova liberalizirala cene bencina na avtocestah, je pojasnil vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja. Imena podjetja ni omenil, a je jasno, da gre za MOL & INA, ki ima sedež v Kopru.
Gostinstvo ima več kot 10 odstotkov zaposlenih, vendar manj kot štiri odstotke prihodkov gospodarskih družb v regiji.
Skupni prihodki 3187 samostojnih podjetnikov so se za razliko od družb povečali, in sicer realno za pet odstotkov na 326 milijonov evrov. Neto prihodki podjetnikov, ki obsegajo tudi plačilo za delo podjetnika samega, so se realno zvišali za 16 odstotkov na skoraj 29 milijonov evrov. Povprečna plača zaposlenih pri podjetnikih je znašala 1432 evrov. Zrasla je za 126 evrov, kar je manj od inflacije, so še povedali na današnji novinarski konferenci koprske izpostave Ajpesa.
