Vseh objektov, zgrajenih brez potrebnih gradbenih dovoljenj po 21. juniju 2011, ne bo mogoče legalizirati. Na Ministrstvu za prostorsko urejanje, graditeljstvo in državno premoženje poudarjajo, da s spremembami zakona ne uvajajo novega vala legalizacije, temveč omogočajo trajno vlaganje vlog. To velja predvsem za lastnike, ki so imeli do 30. junija 2018 rok za vložitev zahteve za legalizacijo, a tega niso storili zaradi neznanja, podedovanega premoženja, finančnih ali drugih okoliščin.
Legalizacija pa ne bo mogoča za gradnjo na območjih, kategoriziranih kot pomorsko dobro, v naravnih parkih, infrastrukturnih koridorjih, na državnih, gozdnih in vodnih zemljiščih, prav tako ne, če gre za arheološko najdišče, kulturno dediščino, območje pod zaščito Unesca ali obstoječo površino javne rabe.
Po novih spremembah zakona se bodo vloge vlagale prek Informacijskega sistema prostorskega urejanja (ISPU), obvezno z vso priloženo celovito dokumentacijo. Če vlagatelj ne bo predložil vseh predpisanih dokumentov, vloge sploh ne bo mogoče oddati.
Priložiti bo treba geodetski posnetek izvedenega stanja nezakonito zgrajene stavbe, izdelan v okviru geodetskega elaborata, ter posnetek izvedenega stanja, ki ga izdela pooblaščeni arhitekt ali gradbeni inženir. Prav tako bo potrebna izjava pooblaščenega inženirja, da stavba izpolnjuje zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti po predpisih, veljavnih v času gradnje, ter potrdilo pristojnega organa za državno izmero in kataster nepremičnin, da je stavba vidna na letalskem geodetskem posnetku iz leta 2011.
Poleg tega bodo morali vlagatelji poravnati tudi nadomestilo za nelegalno gradnjo, ki bo glede na pretek časa od leta 2012 višje. Višina nadomestila bo določena glede na velikost, lokacijo in namembnost nezakonito zgrajenega objekta.
Od skupno 902.096 prejetih zahtevkov je doslej nerešenih še približno 80.000 zadev.
Preprečevanje prihodnjih črnih gradenj z denarnimi kaznimi
Kar zadeva prihodnjo nelegalno gradnjo, na ministrstvu poudarjajo, da jo bodo preprečevali z denarnimi kaznimi za vse udeležence v gradnji, ki začnejo dela brez potrebnega gradbenega dovoljenja, kar je že določeno v novem Zakonu o gradnji.
Kazni znašajo od 4.000 evrov za manj zahtevne stavbe do 15.000 evrov za večstanovanjske stavbe, za druge objekte pa en odstotek ocenjene vrednosti del.
Čeprav so za nelegalne graditelje že zdaj v obstoječi zakonodaji predpisane prekrškovne in kazenske sankcije, bodo v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in upravo ter državnim tožilstvom predlagali, da se nelegalna gradnja pravno uredi tudi v Kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje.
Nelegalno gradnjo bodo preprečevali tudi z uvedbo digitalnega nadzora. Trenutno se zaključuje satelitsko snemanje Republike Hrvaške. Sistem »digitalne inšpekcije« bo vključen v Informacijski sistem prostorskega urejanja (ISPU) in bo omogočal vsakodnevno spremljanje ter evidentiranje sprememb na zemljiščih, zato bo vsaka nelegalna gradnja prepoznana. Sistem bo samodejno obveščal gradbene inšpektorje in komunalne redarje o morebitnih lokacijah nelegalne gradnje.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo sistem v celoti operativen v drugi polovici letošnjega leta.
