Predazzo je doživel slovenski večer. Mešana skakalna reprezentanca je z izjemno predstavo osvojila olimpijsko zlato in ustvarila trenutek, ki bo ostal zapisan v zgodovino slovenskega športa. Vodili so od prvega do zadnjega skoka, na koncu pa z veliko prednostjo stopili na najvišjo stopničko zmagovalnega odra.
V ozadju medalj in številk pa so ostali občutki – napetost, trema, ponos in neizmerno olajšanje.
Domen Prevc: Še nikoli nisem bil tako živčen
Za Domna Prevca je bila to ena najintenzivnejših tekem kariere. Čeprav je v tej sezoni že vajen zmag in velikih trenutkov, je priznal, da ga je tokrat spremljala posebna napetost. Kot zadnji član ekipe je moral potrditi zmago – in pritisk je bil ogromen.
Pol ure pred odločilnim skokom so se mu po glavi podile misli o odgovornosti do ekipe, še posebej do sestre Nike. V zraku je začutil, da je skok dober, a šele varen doskok je prinesel olajšanje.
Olimpijsko zlato je dopolnilo zbirko uspehov in zanj predstavlja simbolni vrh poti – potrditev, da so leta trdega dela, vztrajnosti in vere imela smisel. Pravi, da se pomena dosežka morda še ne zaveda povsem – da se bo ta občutek zares »usidral« šele kasneje, ko se bodo čustva polegla.
That is one talented family! 🤯
The four Prevc siblings that ski jump have now ALL won Olympic medals:
Nika 🥇🥈 Milano Cortina 2026
Domen 🥇 Milano Cortina 2026
Cene 🥈 Beijing 2022
Peter 🥇🥈🥈🥉 Sochi 2014, Beijing 2022#MilanoCortina2026 pic.twitter.com/xUwa719E7R— The Olympic Games (@Olympics) February 10, 2026
Nika Prevc: Zlato, ki ga deliš z ekipo, je še slajše
Za Niko Prevc je bila to druga medalja teh iger, a prav zlata v mešani ekipi nosi posebno težo. V tekmo je vstopila osredotočeno in z željo po sproščenem nastopu. Priznala je, da je po prvem skoku želela še več suverenosti, v drugi seriji pa je pokazala mir in odločnost.
Ob poslušanju slovenske himne je imela svoj tihi trenutek – trenutek za misli, za hvaležnost in za družino. Dejstvo, da je medaljo osvojila skupaj z bratom, je zmago naredilo še bolj osebno in čustveno.
Anže Lanišek: Od razočaranja do popolne vrnitve
Anže Lanišek je na ekipni tekmi pokazal drugačen obraz kot dan prej. Po razočaranju na posamični preizkušnji je odgovoril z vrhunsko predstavo in z odločnim nastopom pomembno povečal slovensko prednost.
Izrazil je hvaležnost trenerjem za zaupanje in bližnjim za podporo. Zanj zlato pomeni izpolnitev otroških sanj – potrditev ciljev, ki si jih je zastavil že kot deček. Posebej ga je ganilo, ko je sredi Italije ob razglasitvi zadonela Zdravljica in so jo slovenski navijači peli na ves glas.
Nika Vodan: Sproščenost, ki je manjkala
Nika Vodan je postavila temelje uspehu že v prvi seriji. S pogumnim in energičnim nastopom je Sloveniji zagotovila vodstvo, ki ga ekipa ni več izpustila iz rok. Sama je poudarila, da ji je tokrat uspelo najti tisto sproščenost in igrivost, ki jo je pogrešala na posamični tekmi.
Občutek ekipne povezanosti in podpora navijačev sta ji dala dodatno energijo. Zmaga je po njenih besedah rezultat skupnega dela – ne le štirih tekmovalcev, temveč celotne ekipe v ozadju.
Selektor: Ponosen na odziv ekipe
Selektor Robert Hrgota ni skrival zadovoljstva. Po nekoliko slabšem dnevu pred tem je ekipa pokazala izjemen odziv. Prepričan je bil, da bodo fantje in dekleta znali stopiti skupaj in pokazati svoje najboljše skoke – in prav to se je zgodilo.
Po njegovih besedah je bil trenutek preobrata jasen: ko so drugi skoki potrdili stabilnost in samozavest, je postalo jasno, da ima Slovenija realno priložnost za zlato.
Večer, ki bo ostal
Slovenska četverica je tekmo izpeljala z zrelostjo in odločnostjo. Prednost pred tekmeci je bila prepričljiva, a še bolj kot razlika v točkah bo ostal spomin na vzdušje – na tremo pred zadnjim skokom, na objeme v izteku, na solze sreče in na Zdravljico, ki je odmevala med italijanskimi gorami.
Takšni večeri presežejo športne okvire. Postanejo del zgodbe – o družini, o vztrajnosti, o tem, kako se sanje, ki si jih nekoč nisi upal niti izreči na glas, lahko nekega dne uresničijo.
