Mlajši, dveletni vnuk se je večino poti vozil v vozičku. Zato smo morali sproti premagovati ovire: stopnice, visoke robnike, ozke pločnike, razmajane tlakovce. Sprva sem jih jemal kot izziv, potem sem jih začel šteti. In ob štetju me je prešinilo: če nam je bilo z otroškim vozičkom tako zahtevno en sam popoldan, kako je šele našim sokrajanom, ki so na invalidski voziček, bergle ali belo palico navezani vsak dan? Vsaka stopnica zanje pomeni manj svobode in slabšo kakovost življenja.
Slaba dva meseca pozneje sem vnuku vrnil obisk. Z mojo hčerjo in njenim partnerjem živi v Barceloni. Sprehajali smo se po mestu, vsako jutro pa sem ga spremljal v vrtec – z vozičkom je šlo hitreje. Na vsej poti nisem naletel niti na eno samo arhitekturno oviro. Znižani robniki, široki in ravni pločniki, klančine. Nič posebnega, preprosto samoumevno.
Koper proti Barceloni, Barcelona proti Kopru. Seveda velemesta ne moremo kar tako primerjati z našim mestom. A ne gre za velikost, gre za širino. Mesto, ki misli na tiste, ki se težje gibljejo, pomisli na vse nas.
Zgodba je prijetna za vse, ki imamo vnukinje in vnuke. Sporočilo pa je namenjeno tistim, ki nas v predvolilnem času prosijo za glas. Vrsto let v Kopru, pravzaprav v vseh obalnih občinah, poslušamo obljube o boljši kakovosti življenja, a najranljivejše skupine se pogosto znajdejo na dnu seznama.
Zato predlog: odpravljajte ovire eno po eno. Morda eno na mesec. Tu znižan robnik, tam klančina, drugje razširjen pločnik. Majhni koraki, ki se v nekaj letih seštejejo v drugačno, meščanom prijaznejše mesto.
Ko bodo te ovire odpravljene, nas čakajo še druge, zahtevnejše. Tiste v glavah. Demokracija se namreč meri prav po tem, kako široki in dojemljivi smo do manjšin vseh vrst, kako odpravljamo neenakosti, povezane s spolom, barvo kože, vero, kulturo in mišljenjem ter ne nazadnje, kako skrbimo za vse, ki jim je zdravje tako ali drugače naložilo težko breme vsakdana. Skratka, do vseh manjšin med nami.
Ko boste torej spet poslušali velike obljube in se odločali, komu boste dali glas, razmislite, kdo je kdaj koli omenil premagovanje ovir. Ne le arhitekturnih, temveč tudi tistih v glavah.
Srečno roko pri izbiri.
