DORJAN MARUŠIČ: POGLED V POMLAD

Spet sem čakal do zadnjega. Vsak dan so se iskrile ideje. Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti in takojšnji zmagovalni komentarji z vseh strani, večinoma daleč od pravne stroke. Vsi so se trudili razložiti odločitev za podkrepitev svojih stališč. Na slabšem bodo pacienti – morda zato ni bilo slišati njihovega glasu.

Deli novico s tvojimi prijatelji

To temo sem zaobšel, saj mi je odzvanjala prisega, ki sem jo podal kot minister: prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.

Nato odhodi posameznih zdravnikov iz javnega sistema kot prvi nihaj sistema. Veliko veselje me je navdalo ob potrjenih investicijah v obe bolnišnici ob našem morju ter velikem napredku pri umeščanju medicinske fakultete v okvir primorske univerze. Ker pa bomo ob branju tokratne kolumne že globoko v predvolilnem obdobju, sem izbral drugo temo.

V prihajajočih mesecih se bodo vrstili strankarski obiski volivcev, medijska soočenja in seveda javnomnenjske raziskave. Pri slednjih se ne morem otresti vtisa, da so namenjene predvsem prepričevanju tistih volivcev, ki še niso odločeni o predaji svojega volilnega glasu. Ali te raziskave igrajo vlogo napovedovalcev, usmerjevalcev ali samo zastrašujejo neodločene?

Kakorkoli – le volitve bodo pokazale voljo ljudi. Ob eni od objav zadnjih javnomnenjskih raziskav sem zaobšel napoved potencialnega števila bodočih parlamentarnih strank, dolgo poznano razcepljenost volilnega telesa in težave pri sestavi bodoče vlade. Zelo poveden pa se mi je zdel rezultat vsebinskih področij, ki naj bi jih politične stranke postavile v ospredje na parlamentarnih volitvah. Daleč najpomembnejše je bilo zdravstvo, in to s kar tričetrtinskim deležem. Napoved, ki stranke postavlja pred izjemen izziv. Verjetno so se ljudje naveličali politikantstva in prepričevanja državljanov o dobronamernosti in dolgoročnosti ukrepov.

Odločevalci bodo morali pogledati nekoliko dlje kot le do konca mandata – morda vsaj za pravljičnih sedem let v prihodnost – v čas, ko bodo prvi diplomanti medicinske fakultete na Univerzi na Primorskem vstopili v zdravstveni sistem, bolnišnice v naši regiji pa prebile mejo terciarnosti in se še močneje vpele v širši evropski prostor. Državljanom bodo v pomoč novi zdravstveni sodelavci, strategi življenjskega sloga, genetski svetovalci in terapevti ter etiki umetne inteligence v medicini. Ob prihajajočih robotih z opravljenimi strokovnimi licencami bo nujno poudariti človečnost in človeški stik v zdravstveni obravnavi. Skratka, zdravstvo bo deležno izjemnih pretresov, dnevno odpravljanje odklonov je preživeto. Ali predlagani ukrepi res dvigujejo kakovost življenja posameznika in celotne družbe? Kdaj bosta promocija zdravja in preventiva v celotnem življenjskem obdobju izpostavljeni kot družbeni prioriteti, v vsaki pori vseh sektorjev? Ali je to res utopija?

Verjetno bomo znova poslušali o ukrepih za odpravo čakalnih dob, o optimalnih poteh skozi obravnavo in o prodornih upravljavcih sistema. Ker sem ob branju teh obljub utrujen, si dovolim deliti nasvet. Pri odločitvi o podpori izhajajte iz preproste človeške želje, da si želimo pravočasno obravnavo z jasno informacijo, kaj in kdaj nam storitev pripada, ter občutek, da sistem deluje enako za vse, ne glede na poznanstva ali denar. Ob vsem tem pa bodite pozorni na dolgoročne napovedi. Te bi morale biti ključne, saj je en mandat vselej prekratek.