Ali se sploh lahko izognem pisanju o zdravstvu? Prav sedaj, ko se v zdravstvenem sistemu spet trese in grmi. Vlada ureja zdravstveno dejavnost, ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci ter sodelavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov ali poškodovancev. Skratka, ureja vsebino, procese in povezovanje zdravstvenih delavcev in organizacij.
Spet je tu že dolgo znan scenarij od snovanja do objave sprememb. Zdravstveni strokovnjakih iz vseh vetrov letijo vkup. Najprej preventivna opozorila kolesarjev z ulice že med samim pisanjem sprememb, nato vsi vizionarski kolumnisti pred samo uradno objavo dokumenta in začetka javne razprave. Poglobljeni komentarji na vsako predlagano spremembo različnih verzij se kar vrstijo, mediji se polnijo s poglobljenimi mnenji …
Lahko se vprašam, čemu je sploh potrebna enomesečne javna razprava. Ker je potrebna poglobljena proučitev in navedba trdih, prepričljivih argumentov za morebitne predloge popravkov. Tako naj bi delovala demokratična in kulturna javna razprava. Sam lahko samo sklenem z ugotovitvijo, da je aktualna levosredinska koalicija opredelila javno mrežo, kjer javni del izvajanja zdravstvenih storitev sestavljajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji. Po ukinitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in s tem jasni razmejitvi javnih in zasebnih sredstev financiranja zdravstvenih storitev bo sedaj potrebna premišljena regulacija (in ne samo razmejitev) javne in zasebne zdravstvene mreže. Tu se bom ustavil, ne bom ponavljal vseh navedenih predlogov, ki naj bi odpravili vse nakopičene negativne odklone pri izvajanju zdravstvenih storitev, zato samo sledite medijem in si ustvarite lastno mnenje o posledicah za vas in vaše zdravje. Premišljujte o tem, kje in kdo vas bo zdravil, skrbel za vaše zdravje.
Prav v tej nevihti je Vlada mirno sprejela še dva zdravstvena zakona, eden od teh je predvsem Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu. Po mojem prepričanju gre za enega najpomembnejših, celo daleč najpomembnejšega zakona na področju zdravstva. Vgraditev zakona v zdravstveni sistem naj bi dvigovala kakovost zdravstvenih storitev, izboljšala varnost pacientov ter povečala učinkovitost in uspešnost izvajanja zdravstvenih storitev. Naj parafraziram anglosaksonsko definicijo kakovosti v zdravstvu: želimo opraviti pravilno storitev (kaj), pravi osebi (komu), pravočasno (kdaj) in storitev pravilno opraviti že prvič! Morda časovna usklajenost razgrnitve zakonskih predlogov predstavlja golo naključje, sam bolj verjamem v posluh, izkušnje in znanje ministrice za zdravje. Naj se krešejo misli, padajo dovtipi, naj se trese gora – če bo le kakovost (in z njo varnost), postala glavno gonilo sprememb v zdravstvu. Naj sklenem z mislijo, ki jo po WHO ponavljam že celo desetletje: vsaka četrta opravljena zdravstvena storitev naj ne bi bila potrebna. Varujte svoje zdravje!
