Na prvi poskus ne vpliva le radovednost, temveč tudi dostopnost, vrstniki, družbena omrežja ter predstave o tem, kaj je med mladimi običajno in sprejemljivo. Za podatke in podrobnejši vpogled v razmere smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje in Policijsko upravo Koper, njuni odgovori pa skupaj z raziskavami med mladostniki osvetljujejo, kaj se dogaja v Sloveniji in slovenski Istri ter zakaj zgolj opozarjanje na nevarnosti ni dovolj.
PRI PETNAJSTIH VSAK PETI, PRI SEDEMNAJSTIH KONOPLJO ŽE VSAK TRETJI
Najnovejši podatki Evropske raziskave o alkoholu in drugih drogah (ESPAD) iz leta 2024 kažejo, da je katero od prepovedanih drog vsaj enkrat uporabilo 20 odstotkov slovenskih 15-letnikov, konopljo pa 18 odstotkov. Približno trije odstotki mladostnikov so konopljo prvič uporabili že pri 13 letih ali prej. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 3,2 odstotka 15-letnikov, amfetamin 1,6 odstotka, kokain 3,3 odstotka in heroin 1,6 odstotka.
Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 pokaže še izrazitejšo razliko med starostnima skupinama. Konopljo je vsaj enkrat uporabilo 13,7 odstotka 15-letnikov in 33,8 odstotka 17-letnikov. Med 17-letniki je ekstazi že kdaj uporabilo 5,4 odstotka, kokain 4,6 odstotka, heroin pa 1,7 odstotka.
To seveda ne pomeni, da bo mladostnik, ki pri petnajstih konoplje ne uporablja, do sedemnajstega leta postal njen uporabnik. Raziskava namreč ne spremlja istih posameznikov skozi čas. Pokaže pa jasno razliko med starostnima skupinama: med starejšimi mladostniki je izkušnja z drogo precej pogostejša.
Pri interpretaciji številk je zato potrebna previdnost. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem opozarjajo na različne trende, ki jih kažejo raziskave.
»Podatki kažejo, da se je med letoma 2014 in 2022 delež 15-letnikov, ki so poročali o uporabi konoplje, zmanjšal, podobno se je med letoma 2018 in 2022 zgodilo pri 17-letnikih. ESPAD pa ob pogledu na precej daljše obdobje, od leta 1995 do 2024, ugotavlja dolgoročno povečanje uporabe prepovedanih drog med 15-letniki,« pojasnjujejo na NIJZ.
ZAKAJ MLADI ZARES POSEŽEJO PO DROGAH?
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da na uporabo psihoaktivnih snovi pri mladostnikih ne vpliva en sam dejavnik.
Pomembna je dostopnost. Bolj ko je neka snov dosegljiva, lažji je prvi poskus. Toda fizična dostopnost je le del zgodbe.
Na prvi poskus pogosto vpliva več stvari hkrati: kako dostopna je droga, kaj počnejo prijatelji, kaj mladostnik vidi na družbenih omrežjih ter kakšna prepričanja in vrednote se ob tem oblikujejo. Če dobi občutek, da je uporaba drog med vrstniki pogosta, sprejemljiva ali celo običajna, se lahko spremeni tudi njegov odnos do tveganja – in odločitev za prvi poskus postane lažja.
Vprašanje zato ni samo, kako dostopna je droga, ampak tudi, kako običajna in sprejemljiva se zdi.
KAJ PA SLOVENSKA ISTRA?
Tudi policijska statistika za slovensko Istro ne kaže enakomernega naraščanja zaznanih kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Na območju policijskih postaj Koper, Izola in Piran je bilo leta 2021 zaznanih 49 takšnih kaznivih dejanj, leta 2022 23, leta 2023 61, leta 2024 38 in leta 2025 24. V letu 2026 jih je bilo do posredovanja podatkov evidentiranih 34.
»Podatki ne kažejo enakomernega naraščanja, temveč precejšnja nihanja iz leta v leto,« poudarjajo na Policijski upravi Koper.
Med osumljenci sicer izrazito prevladujejo odrasli, predvsem stari med 34 in 44 let. »Mladoletni osumljenci predstavljajo zelo majhen delež vseh obravnavanih oseb,« pojasnjujejo na policiji. Med obravnavanimi osebami izrazito prevladujejo moški, ki predstavljajo med 82 in 95 odstotkov vseh.
V slovenski Istri policija najpogosteje zaznava konopljo, kokain in heroin, ob njih pa tudi posamezne nove oziroma sintetične psihoaktivne snovi. Zanimiv je podatek iz prometa: med 16- in 18-letniki so leta 2022 zaradi vožnje pod vplivom mamil obravnavali tri kršitelje, leta 2023 pet, leta 2024 enega, leta 2025 pet, v prvih osmih mesecih leta 2026 pa kar sedem.
KAJ KAŽEJO PODATKI ZA OBALNO-KRAŠKO REGIJO IN KOPER?
Po podatkih NIJZ je leta 2023 v Obalno-kraški regiji 23,7 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 74 let, že kdaj uporabilo katero od prepovedanih drog. Najbolj razširjena je konoplja, ki jo je poskusilo 23 odstotkov prebivalcev, uporaba drugih drog pa je precej redkejša.
Dodaten vpogled daje analiza odpadnih voda v Kopru, ki jo izvaja Inštitut Jožef Stefan. Leta 2024 so zaznali porast prisotnosti kokaina, ekstazija in amfetamina, medtem ko se je prisotnost konoplje zmanjšala.
Policijski podatki in podatki NIJZ tako potrjujejo, da so droge v lokalnem okolju prisotne, ne kažejo pa enostavnega trenda stalnega naraščanja njihove uporabe med mladimi.
ZAKAJ SAMO OPOZARJANJE NA NEVARNOSTI NI DOVOLJ?
Raziskave kažejo, da zgolj informiranje in opozarjanje na nevarnosti nista dovolj. Učinkovitejša preventiva mlade uči odločanja, obvladovanja vrstniškega pritiska, zavračanja, presoje tveganj ter kritičnega odnosa do vpliva vrstnikov, medijev in družbenih omrežij.
Programi morajo biti prilagojeni starosti, šola pa lahko k preprečevanju uporabe prispeva tudi z jasnimi pravili, varnim okoljem, dobrimi odnosi in pravočasno pomočjo mladim, ki droge že uporabljajo. Toda preventiva ni naloga samo šole. NIJZ in policija poudarjata pomen dolgoročnega sodelovanja družine, šole, strokovnih služb, policije in lokalne skupnosti.
