Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji izgubljajo volilno pravico na lokalnih volitvah.
Gre za spremembo, ki po podatkih Ministrstva za notranje zadeve zadeva več kot 103.000 ljudi po vsej državi. Med njimi jih največ živi v Ljubljani, visoko na seznamu pa je tudi Koper, kjer bi na letošnjih lokalnih volitvah lahko glasovalo 3854 državljanov tretjih držav. V Izoli jih je 1437, v Piranu pa 1220.
Odločitev je odprla vprašanja o vključevanju priseljencev v lokalne skupnosti, njihovi politični participaciji ter o tem, kdo naj ima pravico odločati o zadevah v okolju, kjer živi in dela. Za odziv smo povprašali župane občin slovenske Istre.
Korenika: Previdno pri poseganju v pravice, ki veljajo že desetletja
Župan Občine Piran Andrej Korenika poudarja, da ima zakonodajalec sicer pravico spreminjati pogoje volilne pravice tujcev, vendar bi moral biti vsak tak poseg posebej premišljen.
Po njegovem mnenju bi bilo treba pred sprejemanjem tovrstnih odločitev temeljito pretehtati njihove posledice, še posebej zato, ker gre za pravico, ki jo stalni prebivalci Slovenije uresničujejo že več kot dvajset let.
Piran opisuje kot odprto in raznoliko okolje, ki je svojo identiteto gradilo na sobivanju različnih kultur, jezikov in ljudi. Prav zato meni, da bi morala razprava o morebitnem omejevanju volilne pravice potekati odgovorno, strpno in ob jasnih argumentih. Posebej opozarja tudi na čas sprejemanja sprememb, saj se pravila lokalnih volitev spreminjajo le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.
Bržan: Takšna vprašanja zahtevajo širok družbeni konsenz
Podobno razmišlja tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan.
Po njegovem mnenju bi morali vprašanja, povezana z omejevanjem volilne pravice in sodelovanja dela prebivalcev pri odločanju o lokalnih zadevah, obravnavati v široki in poglobljeni javni razpravi. Odločitve bi morale temeljiti na jasno predstavljenih in prepričljivo utemeljenih razlogih.
Tudi Bržan opozarja, da je spreminjanje volilnih pravil v letu, ko bodo volitve izvedene, posebej občutljivo vprašanje, ki zahteva dodatno previdnost.
Bogatič: Slovenija se približuje ureditvi večine držav EU
Nekoliko drugačen pogled ponuja župan Občine Izola Milan Bogatič.
Poudarja, da gre za legitimno temo demokratične razprave in opozarja, da imajo evropske države pri urejanju volilne pravice državljanov tretjih držav različne prakse. Večina članic Evropske unije takšne pravice ne priznava, nekatere pa jo omogočajo pod določenimi pogoji, predvsem osebam s stalnim prebivališčem in daljšo vpetostjo v lokalno okolje.
Bogatič zato pozdravlja razpravo, ki je spremljala zakonodajni postopek. Ob tem poudarja, da dejstvo, da nekatere razvite evropske demokracije stalnim prebivalcem iz tretjih držav omogočajo sodelovanje na lokalnih volitvah, kaže, da takšna ureditev ni v nasprotju z demokratičnimi standardi.
Če bo zakon dokončno stopil v veljavo, pa se bo Slovenija po njegovem mnenju približala modelu, ki velja v večini držav Evropske unije.
Mnenja župana Občine Ankaran zaradi njegove odsotnosti nismo prejeli.
Skupna točka: več razprave, manj naglice
Čeprav so poudarki posameznih županov različni, je iz njihovih odzivov mogoče razbrati skupno sporočilo. Vsi menijo, da gre za pomembno vprašanje, ki posega v temeljna pravila lokalne demokracije in vključevanja prebivalcev v skupnost.
Medtem ko Bogatič izpostavlja primerljivost z ureditvami v večini evropskih držav, Korenika in Bržan opozarjata predvsem na potrebo po široki javni razpravi ter na previdnost pri spreminjanju volilnih pravil tik pred lokalnimi volitvami.
Razprava o tem, kdo lahko odloča o lokalnih zadevah in kako vključevati ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in plačujejo davke, se tako z glasovanjem v državnem zboru očitno še zdaleč ni končala.
