Sklad Silva je društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami. Društvo je je bilo društvo registrirano leta 1995, začetki delovanja pa segajo še dlje. Predsednik društva opozarja na finančne težave, s katerimi se zadnje čase srečujejo.
Od ustanovitvi so se zbrali podobno misleči starši otrok s posebnimi potrebami, ki so želeli narediti nekaj več za svoje otroke, za njihovo boljše in prijetnejše življenje ter poskrbeti za njihovo večjo vključenost v socialno okolje. Kot nam je povedal predsednik društva Jurij Švagelj, je glavni cilj društva dvig kakovosti življenja ljudi s posebnimi potrebami. Društvo pomaga ljudem s posebnimi potrebami ter si prizadeva za njihovo kvalitetno življenje zunaj institucij.
Kakšne programe izvajajo?
»Društvo izvaja socialni program Pomoč in podpora za za samostojno življenje ljudem s posebnimi potrebami. Namenjen je ljudem, ki potrebujejo pomoč za samostojno življenje ter njihovim staršem, skrbnikom in svojcem«, nam razloži predsednik Švagelj. Prednost pri vključitvi imajo osebe, ki živijo same, imajo ostarele svojce, nimajo oziroma imajo slabo podporno socialno mrežo. V program so vključene osebe z različnimi diagnozami, prevladujejo pa odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju z dodatnimi motnjami.
Društvo izvaja naslednje programe: Skupina za samostojno življenje, Bivanje in urgentne namestitve, Individualizirane oblike pomoči (individualno spremljanje, osebna asistenca in pomoč na domu ljudem s posebnimi potrebami), Informiranje in spodbujanje samopomoči in samoorganizacije staršev,svojcev in skrbnikov ljudi s posebnimi potrebami, Prevozi in Izkustveni in doživljajski dnevi v različnih okoljih in letnih časih.
Težave s financiranjem
Predsednik društva Švagelj nam je povedal, da imajo zadnje čase velike težave s financiranjem društva. Zaradi velikega izpada denarja je bil njihov program zelo okrnjen, vendar pa izvajajo šest programov, ki so za njihove porabnike zelo pomembni. Trenutno aktivnih uporabnikov je 45, njihove storitve pa so za njih brezplačne. »Poleg tega smo izpadli iz sofinanciranja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, tako da so letos delali samo štirje prostovoljci. Zelo skromne so tudi obalne občine, v zadnjih sedmih ali osmih letih nismo ničesar dobili od Občine Izola. Ker nimamo sedeža v izolski občini nam naj ne bi nič pripadalo, kljub temu pa imamo uporabnike iz Izole«, pojasni Švagelj ter doda, da si želi večjega razumevanja občin pri sofinanciranju njihovih programov. Njihovi uporabniki so deležni programa in pomoči skozi celo leto, zato si v društvu niti ne predstavljajo, kako bi bilo, če programa ne bi mogli več izvajati.
Petra Mežnarc
