Ob mednarodnem dnevu enakega plačila, ki ga obeležujemo 18. septembra, je Inštitut Mediana predstavil rezultate mednarodne raziskave WIN Worldwide o dojemanju plačne neenakosti in enakih možnosti žensk in moških.
Rezultati za Slovenijo pokažejo nekaj, kar je morda še bolj zanimivo od samega vprašanja plač: ženske in moški položaj očitno doživljajo zelo različno.
Le tretjina moških, a skoraj dve tretjini žensk
Na vprašanje, ali imajo občutek, da v Sloveniji moški za isto delo zaslužijo več kot ženske, je pritrdilno odgovorilo 34 odstotkov moških.
Med ženskami je bil delež skoraj dvakrat večji – 64 odstotkov jih meni, da moški za isto delo zaslužijo več.
Razlika med pogledoma obeh spolov tako znaša kar 30 odstotnih točk.
In Slovenija pri tem izstopa tudi v mednarodni primerjavi. V svetovnem merilu je razkorak med odgovori žensk in moških 15 odstotnih točk, v Evropi 25, v Sloveniji pa 30 odstotnih točk.
Slovenske ženske so tudi bolj kritične od svetovnega povprečja. Da moški za isto delo zaslužijo več, meni 64 odstotkov Slovenk, v svetovnem povprečju pa 51 odstotkov žensk. Slovenski rezultat je bližje evropskemu, kjer tako meni 67 odstotkov žensk.
Pri karieri je razlika še večja
Še izrazitejši razkorak se pokaže pri vprašanju zaposlovanja in kariernih možnosti.
Da imajo ženske v Sloveniji pri zaposlovanju in karieri manj priložnosti kot moški, meni 33 odstotkov moških.
Med ženskami je takšnega mnenja kar 71 odstotkov.
Razlika med spoloma tako znaša 38 odstotnih točk.
Za primerjavo: na svetovni ravni je ta razkorak 20 odstotnih točk, v Evropi pa 25. Prav v Sloveniji je torej med državami oziroma območji, zajetimi v primerjavi Mediane, prikazan posebej velik razkorak v dojemanju kariernih priložnosti.
Slovenke precej bolj kritične tudi od evropskega povprečja
Zanimiva je še ena primerjava.
Na svetovni ravni 52 odstotkov žensk meni, da imajo ženske pri zaposlovanju in karieri manj možnosti kot moški. Evropsko povprečje znaša 63 odstotkov.
V Sloveniji je takšnega mnenja kar 71 odstotkov žensk.
Med državami iz naše bližine, ki jih Mediana izpostavlja v primerjavi, je še bolj izrazita Hrvaška. Tam meni, da imajo ženske manj kariernih priložnosti, 57 odstotkov moških in 76 odstotkov žensk.
Kaj pa kažejo dejanske plače?
Pri interpretaciji rezultatov je pomembna razlika: raziskava Mediane meri percepcijo ljudi, ne dejanske razlike v plačah posameznikov na enakih delovnih mestih.
Najnovejši podatki Statističnega urada RS kažejo, da je po mednarodno primerljivi metodologiji plačna vrzel med spoloma oktobra 2025 v Sloveniji znašala 3,3 odstotka. Ženske so v povprečju zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto urne plače moških. Povprečna bruto plača za plačano uro je znašala 14,13 evra pri moških in 13,67 evra pri ženskah.
Razlike pa se med posameznimi dejavnostmi močno povečajo. V rudarstvu je bila vrzel 22,5-odstotna, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih 22,2-odstotna, v zdravstvu in socialnem varstvu pa 17,2-odstotna. V treh dejavnostih so bile povprečne urne plače žensk celo višje od plač moških.
Tudi ta statistika pa ne pomeni, da ženska in moški za popolnoma enako delo pri istem delodajalcu avtomatično prejemata za 3,3 odstotka različno plačo. Gre za neprilagojeno plačno vrzel, ki primerja povprečne bruto urne zaslužke žensk in moških.
Slovenija pod evropskim povprečjem
Po nekoliko drugačni Eurostatovi primerljivi statistiki je neprilagojena plačna vrzel v Sloveniji leta 2024 znašala 7,7 odstotka, v celotni EU pa 11,1 odstotka. Razlika med viroma je povezana tudi z metodologijo in zajetjem podatkov.
Prav zaradi tega je Medianina raziskava zanimiva z drugega zornega kota. Ne odgovarja na vprašanje, kolikšna je dejanska plačna vrzel, ampak kako jo ljudje zaznavajo – in pri tem se pogledi slovenskih žensk in moških izrazito razlikujejo.
Prihajajo tudi nova pravila o preglednosti plač
Vprašanje enakega plačila je trenutno aktualno tudi zaradi evropskih pravil o preglednosti plač. Ta med drugim predvidevajo več informacij o plačilu za iskalce zaposlitve, zaposlenim omogočajo dostop do določenih informacij o ravneh plač za primerljivo delo, večji delodajalci pa bodo morali poročati o razlikah v plačah žensk in moških.
Namen pravil je povečati preglednost plačnih sistemov in olajšati uveljavljanje načela enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti.
Raziskava zajela več kot tisoč prebivalcev Slovenije
Raziskava WIN Worldwide je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah, sodelovalo pa je skupno 43.000 ljudi.
Slovenski del raziskave je Inštitut Mediana januarja 2026 izvedel prek spletnega panela na reprezentativnem vzorcu 1.018 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Rezultati tako ne govorijo zgolj o plačah. Razkrivajo predvsem precej različna pogleda na enakost: medtem ko večina slovenskih žensk zaznava neenakost tako pri plačilu kot pri kariernih možnostih, jo med moškimi zaznava približno tretjina.
